Keynes je to vprašanje opisal v svojem eseju o koncu laissez-faire kot razliko med tehnično javnimi storitvami in tehnično individualnimi storitvami, pri čemer se lahko druge zagotavljajo tudi privatno in se torej lahko privatizirajo, če jih zagotavlja država, kar pa ne velja za prve storitve. Te storitve, gre za javne dobrine, imajo namreč dve posebni značilnosti: ne izključujejo nikogar v njihovi uporabi in niso konkurenčne v njihovi porabi. Prva značilnost pomeni, da so storitve/dobrine brezplačne, druga pa, da so storitve/dobrine razpoložljive za vse. Če so posamezniki lah

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.