Mirovna pogajanja, na katerih naj bi v Ženevi našli mirno rešitev za tri in pol leta trajajočo državljansko vojno v Jemnu, se ne bi mogla začeti slabše. Pravzaprav se sploh niso začela. Predstavniki jemenskega predsednika Abedraba Mansurja Hadija, ki ob podpori koalicije, zbrane okrog Savdske Arabije, nadzoruje del Jemna, so zaman čakali pogajalce upornikov, ki naj bi prileteli iz uradne prestolnice Sana.
Toda pogajalcev upornih Hutijev, ki jih podpira Iran, ni bilo. Prva informacija je bila, da Savdska Arabija, ki obvladuje zračni prostor nad Jemnom, ni dala dovoljenja za vzlet posebnega letala OZN, ki naj bi jih pripeljalo v Ženevo. Pozneje pa se je izkazalo, da ima zgodba tako kot večina jemenskih informacij še en obraz in da gre za trmoglavljenje obeh sprtih strani.
Uporniki so kot pogoj za svojo udeležbo na pogajanjih, ki na začetku niti ne bi potekala neposredno med pogajalci za isto pogajalsko mizo, kar je potrdil tudi jemenski zunanji minister Haled Al Jamani, zahtevali, da letijo z letalom omanske letalske družbe. To letalo bi pred tem v Oman odpeljalo na zdravljenje ranjene upornike in iz Omana pripeljalo ozdravljene. Savdska Arabija pa naj bi dala vzletno dovoljenje samo posebnemu letalu OZN, ki naj bi peljalo pogajalce upornih Hutijev. Tretji pogoj, za katerega naj bi prav tako dobili zeleno luč, je bil, da se lahko pogajalci vrnejo v Sano.
Jemenska vlada, ki pravi, da gre za sprenevedanje pogajalcev, je dala upornikom 24 ur časa, da pridejo v Švico, drugače bo odšla tudi njena delegacija.
Posrednik ni izgubil upanja
Posrednik ZN Martin Griffiths je kljub preložitvi začetka pogovorov optimističen. Že to, da sta se obe strani strinjali, da prideta na pogovore, je pozitiven znak, je dejal v sredo. Pričakuje, da bodo pogovori, ko se bodo začeli, prinesli žarek upanja. Včeraj, ko so zaman čakali delegacijo upornikov, pa je dejal, da je to grda, umazana vojna, v kateri so se na obeh straneh zgodile hude stvari in bosta obe strani morali marsikaj »pozabiti« in zbrati kar precej poguma, da znova sedeta za pogajalsko mizo.
Načrtovani pogovori bodo, če do njih pride, prvo javno srečanje po letu 2016, ki bo vključevalo delegaciji vlade in upornikov. Tedaj v 108 dneh pogajanj v Kuvajtu niso dosegli dogovora o delitvi oblasti. Nadaljevali so se srditi spopadi, v katerih je po nekaterih informacijah umrlo najmanj 10.000 ljudi.
Državljanska vojna je prinesla tudi strahovito humanitarno krizo, ki je ves čas v senci tiste v Siriji. Velika večina žrtev je civilistov, med njimi na tisoče otrok. Prebivalci Jemna so brez vode in hrane, razsul se je zdravstveni sistem, razsajajo nalezljive bolezni, kaos pa različne skupine izkoriščajo za ropanje in pobijanje.
