Labena: Razvoj pospešujejo tudi z gazelinim laboratorijem

Dinamična rast prihodkov

Labena je lani ustvarila dobrih 3,56 milijona evrov prihodkov, kar pomeni podvojitev prihodkov iz leta 2015. Podjetje, ki ima svoja predstavništva v državah nekdanje Jugoslavije, kmalu pa tudi v Albaniji, bo leto zaključilo z najmanj 15-odstotno rastjo prihodkov ob 10-odstotni rasti števila zaposlenih. Na področju farmacevtike pospešeno širijo zmogljivosti za razvoj metod, testiranja učinkovin in končnih farmacevtskih produktov.

»Med vsemi panogami, kjer delujemo, je največji potencial v farmacevtski industriji,« je prepričan Čeh.

V preurejenih prostorih starega tehnološkega parka v Ljubljani bo delo v dodatnih novonastalih laboratorijih steklo še pred jesenjo. Storitve v farmacevtiki tržijo v Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Nemčiji in Franciji, v kratkem nameravajo vstopiti na avstrijski in italijanski trg z lastnim proizvodom in linijo storitev.

»Naša prednost je prav majhnost, prilagodljivost in poznavanje sosednjih jezikov in kultur. Slovenci znamo v tem delu biti zelo spretni. Labena poskuša izkoristiti prav te vrline Slovenije. V niši, v kateri delamo, smo prepoznavni, prilagodljivi, kvalitetni in odzivni. To nas žene naprej in odpira vrata v prihodnost,« je prepričan Čeh.

Pred sodelavci v razvojno-raziskovalnem centru Labene so prihodnja leta zanimivi projekti, pojasnjuje Čeh. Na področju genetike bodo skupaj s partnerji iz Kalifornije in Italije razvili protokol testa, ki bo lahko napovedal nagnjenost vrhunskih in rekreativnih športnikov k poškodbam sprednjega križnega ligamenta, ki sodi med najpogostejše poškodbe pri športu. Med zanimivejšimi projekti je še detekcija rakavih celic v krvi pri raku ščitnice.

Cilj projekta je hitrejše diagnosticiranje raka ščitnice na podlagi odvzema krvi. Podobno je pri levkemiji tipa APL (akutna promielocitna levkemija), kjer je na osnovi analize krvi mogoče testirati ponovitev ali napredovanje bolezni.

Odkrivanje rakavih obolenj

Obetajo si razviti tudi manj invazivno in hitrejšo metodo določanja mutacij pri raku debelega črevesa iz vzorca krvi, ki je pomembna za potek zdravljenja. Področje detekcije tumorskih mutacij v krvi bo v bližnji prihodnosti eno najpomembnejših področij, meni Čeh. So del evropskega projekta testiranja biofarmacevtskih učinkovin in surovin na bakterijske okužbe z mikroplazmami.

»Pripravljamo študijo vpeljave občutljivejše in natančnejše analitske metode, s katero bi postopek skrajšali na samo dva do tri dni. Gre za industrijo zanimivo tehnološko rešitev v farmacevtski industriji, ki bi potencialno lahko prihranila veliko časa in denarja. Glavni izziv nam trenutno predstavlja pospešeno opremljanje in širitev zmogljivosti, da bomo lahko sledili trendom in potrebam na področju analitike v farmacevtiki in zdravstvu,« poudarja direktor Labene, z diplomo ljubljanske fakultete za elektrotehniko s poudarkom na področju telemedicine.

Med študijem s konkretnimi aplikativnimi projektiŽe kot študent je vodstvene izkušnje pridobival tudi kot predsednik društva študentov elektrotehnike in računalništva EESTEC (Electrical Engineering Student's Association). »Prav mešanica unikatnega vpogleda v procese, programske kode, elektroniko, komunikacije in razumevanje signalov, ob tem pa tudi veselje do dela, vodenja in kominiciranja z ljudmi, je tisto, kar je pri meni in mojih študijskih kolegih, ki opravljajo podobne funkcije v industriji, formula uspeha. A rdeča nit je strast – strast do tega, kar počneš, strast do odkrivanja novega, strast, da uspešno zaključiš posel, do dela z ljudmi, ki te obkrožajo in krojijo zgodbo o uspehu,« pravi Čeh.

Vizija podjetja je, da ostane vodilno v tehnološki opremi in si razširi trg ter še bolj povezuje laboratorijske raziskave in tehnologijo v nove produkte. Za uspeh je po Čehovem mnenju ključnega pomena splošna razgledanost in multidisciplinarnost. »Svet naravoslovja in tehnike ter svet mehkih veščin sta kot jang in jin – se dopolnjujeta in dajeta odlično popotnico za uspeh,« je slikovit Čeh, a ob tem poudari, da je prednost fakultete, kjer je diplomiral, v tesni povezavi z gospodarstvom, saj so študenti opravljali konkretne aplikativne projekte, primerne za uporabo v gospodarstvu. V svoje delo in projekte vpenjajo tudi študente informatike in elektrotehnike, da spoznajo svet biofarmacije, molekularne biologije in s temi vedami povezane potrebe.

Sicer pa sam prisega na multidisciplinarnost, ker so take predvsem tudi potrebe podjetij v segmentu, kjer deluje Labena. Na področju biologije je eden najhitreje rastočih sektorjev bioinformatika, kjer delajo raziskovalci, ki dobro poznajo znanost s področja biologije in hkrati znajo programirati, torej uporabiti obe dokaj različni znanji za produkcijo novih znanj, storitev in produktov.

»Izobraževalni sistem v Sloveniji je dovolj dober. Je pa hkrati finančno podhranjen. Visoko šolstvo generira nova znanja in vrhunske kadre, zato bi morala država bistveno več vlagati v znanje.« Labena v izobraževanje zaposlenih v povprečju vloži pet odstotkov prihodkov letno.

»Vlaganje v izobraževanje je po pomembnosti takoj za vlaganjem v raziskave in razvoj, s čimer zagotavljamo stabilnost, uspešnost in prilagodljivost podjetja. Coaching in trening sistem zagotavlja hiter prenos znanja med sodelavci, imajo treninge s tehnološkimi partnerji. Brez kvalitetno izobraženih in razgledanih kadrov ni uspeha.« Podjetje, ki trenutno zaposluje več kot 60 ljudi, krasi tudi dejstvo, da je na vodilnih položajih polovica žensk, 95 odstotkov sodelavcev ima visoko- ali višješolsko izobrazbo, desetina je doktorjev znanosti in magistrov.Še več za raziskaveVeč kot 90 odstotkov Labeninih sodelavcev je naravoslovcev. Zaposlujejo kemijske inženirje, molekularne biologe, mikrobiologe, farmacevte, inženirje biomedicine, biotehnologe, inženirje elektrotehnike in strojne tehnike. Različna znanja so v kombinaciji z uspešnim vodenjem v okolju, kjer med njimi ves čas poteka izmenjava mnenj, odločilna za prebojne projekte, ki jih dajejo na trg. 

Čeh je vesel, da koalicijska pogodba predvideva dvig vlaganj v raziskave ter razvoj na visokošolskih ustanovah v višini enega odstotka BDP, kar pa je sicer še premalo. »Delež za vlaganje v kadre, infrastrukturo, opremo, povezovanje bi moral biti še večji, ohranjati pa bi ga morali naslednjih sedem do deset let. To je tudi edina možnost, da se Slovenija približa najboljšim ali celo prebije mednje. Ohraniti in okrepiti je treba raziskovalno-inovacijsko okolje na visokošolskih ustanovah. Slovenija je kadrovsko podhranjena, primanjkuje predvsem vrhunskih kadrov, ki bi imeli izkušnje, pridobljene v industriji. Brez primernih kadrov je težko delati preboje, še težje pa je vzdrževati raziskovalni tempo. Danes v poslovnem svetu šteje le ustrezno znanje, s katerim obvladamo dano tehniko, ki lahko reši določen problem. Rešitev problema se »zapakira« v produkt in proda,« je zelo jasen Čeh.

Dejstvo je, da vstop na globalne trge ni lahek. Poleg znatnih denarnih vložkov zahteva tudi multidisciplinarna znanja in veščine. »Te pa lahko Slovenija išče na treh naslovih: v mednarodnih korporacijah in multinacionalkah, slovenskih podjetjih, ki jim je uspel preboj na globalni trg, ter v generatorju novih vrhunskih kadrov, visokem šolstvu. Tega bi se morali vsi bolj zavedati in tudi naše ljudi, ki delajo v tujini, v večji meri pritegniti nazaj. Vsaj tretjina mojih kolegov je na primer odšla delat v tujino. A vrhunske kadre je treba tudi primerno plačati in jim zagotoviti zanimive projekte, ki jim bodo omogočali strokovni, poslovni in osebnostni razvoj.«