Mnoge Slovence zadnjo nedeljo v oktobru zaradi premika urnega kazalca za eno uro nazaj razveseljuje podaljšan spanec. Zadnjo nedeljo v marcu, ko se vse ure po Evropi naravnajo na poletni čas, pa je, ravno nasprotno, spanec zmeraj prekratek. Tej, za nekatere zastareli praksi so, kot kaže, šteti dnevi.
Predhodni rezultati posvetovalnega vprašalnika EU so pokazali, da kar 84 odstotkov anketiranih nasprotuje premiku ure v Evropi. »Milijoni Evropejcev so v našem javnem posvetovanju povedali svoje mnenje. Njihovo sporočilo je zelo jasno: 84 odstotkov jih želi, da ure ne bi več premikali. Ravnali bomo v skladu s tem in pripravili zakonodajni predlog za evropski parlament in svet, ki bosta odločitev sprejela skupaj,« je ob predstavitvi rezultatov dejala evropska komisarka za promet Violeta Bulc.
V javnem posvetovanju, ki je potekalo med 4. julijem in 16. avgustom letos, je sodelovalo 4,6 milijona državljanov iz vseh 28 članic EU, kar je največ v vseh javnih posvetovanjih evropske komisije doslej. Za najbolj zagrete nasprotnike premikanja ure so se izkazali na Finskem, Poljskem, v Španiji in Litvi, kjer se je za ukinitev tega ukrepa izreklo več kot 90 odstotkov anketirancev. V Sloveniji je v spletnem posvetovanju sodelovalo 0,73 odstotka ljudi, ukinitev premikanja ure pa jih je podprlo 87 odstotkov.
Če so za severne države članice značilne velike sezonske spremembe v dnevni svetlobi, v državah na skrajnem jugu EU teh sprememb skorajda ni zaznati. Zato ne preseneča, da sedanja ureditev s prehajanjem na poletni in zimski čas, sodeč po rezultatih vprašalnika, najbolj ustreza prebivalcem južnih držav, zlasti prebivalcem Cipra in Grčije, ki sta edini državi, kjer se je za ohranitev sedanje ureditve izreklo nekoliko več ljudi kot za ukinitev.
Predhodni rezultati so tudi pokazali, da več kot 76 odstotkov anketirancev izkušnje s spreminjanjem časa ocenjuje kot zelo negativne ali negativne. Kot razloge za prenehanje spreminjanja časa so anketiranci najpogosteje navajali pomisleke v zvezi s škodljivim vplivom na zdravje, povečanjem števila prometnih nesreč ali premajhnimi prihranki energije.
Evropejci bi živeli v poletnem ritmu
Končni rezultati javnega posvetovanja bodo objavljeni v prihodnjih tednih, komisija pa bo nato evropskemu parlamentu in evropskemu svetu predložila predlog za spremembo sedanje ureditve premikanja ure. Naslednje vprašanje, s katerim se bodo morale soočiti države članice, je, ali želijo vse leto ohraniti poletni ali zimski oziroma trenutni »standardni« čas. Države imajo namreč pravico svobodne izbire o tem, po katerem času se želijo ravnati. Četudi torej ni jasno, kako natanko bodo v prihodnosti naravnane ure po Evropi, je znano, da se v komisiji zavzemajo za enotno pravilo – da prehajanje na poletni in zimski čas ohranijo vse članice EU ali pa nobena.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je glede na rezultate vprašalnika prepričan, da bo v prihodnje v EU obveljal poletni čas: »Večina se je zavzela, da si v prihodnosti želi le še poletni čas. Tako torej tudi bo,« je danes razkril za nemško televizijo ZDF. Ob tem je obljubil, da se bo pri komisiji zavzel za pripravo ustreznega zakonodajnega predloga, s katerim bodo voljo ljudi tudi udejanjili.
Na smetišče zgodovine
Uveljavitev stalnega poletnega časa bi za Slovence pomenila temnejša zimska jutra, a več časa za popoldanske aktivnosti ob dnevni svetlobi. Ali torej lahko pričakujemo, da bomo kazalce na uri prihodnjo pomlad še zadnjič prestavili za uro naprej? Kdaj bo sprejeta končna odločitev, ni jasno, po besedah tiskovnega predstavnika komisije v Bruslju ne pričakujejo, da bi se to lahko zgodilo že do marca prihodnje leto. Tudi evropski poslanec Igor Šoltes je prepričan, da sprememb ne moremo pričakovati čez noč. Glede na to, kako dolgo je trajalo, da je komisija sploh izvedla javno posvetovanje, upa, da bodo po današnji Junckerjevi napovedi postopki stekli bistveno hitreje in da danes ni šlo zgolj za »hipni navdih predsednika komisije«.
Večina držav članic EU ima dolgo tradicijo premikanja ure, v Sloveniji čas spreminjamo od marca 1983. »Prepričan sem, da je skrajni čas, da premikanje ure postane zgodovina,« je dejal Šoltes. »Tradicija premikanja ure v EU je dolga več desetletij in lahko si predstavljamo, kako zelo se je način našega življenja v vseh teh desetletjih spremenil. Cilj takratne ureditve je bil prihranek energije in čim večji izkoristek dnevne svetlobe, a ta podmena je temeljila na povsem drugem življenjskem slogu, drugačni naravi dela in gospodarski ureditvi.«
