Močan vetrolom je večinoma oz. v 90 odstotkih poškodoval iglavce. Najbolj so bili prizadeti na Kočevskem, Notranjskem in Koroškem.
Kot so za STA pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije, se je konec julija delež realizacije sanitarnega poseka poškodovanih dreves približal 80 odstotkom. To pomeni, da je bilo doslej posekanega nekaj več kot 1,7 milijona kubičnih metrov poškodovanega drevja.
Zavod je zaradi vetroloma izdal približno 11.000 odločb za sanacijo, rok na odločbah pa je različen, in sicer glede na vrstno sestavo drevja in ogroženost zaradi podlubnikov. Nekaterim odločbam za izvedbo sanitarnega poseka je rok potekel ob koncu junija oz. julija, v višjih legah in v predelih s poškodovanimi listavci so roki za izvedbo del daljši.
Če dela do roka niso izvedena, lahko zavod za gozdove začne s postopkom upravne izvršbe po drugi osebi s prodajo gozdnih lesnih sortimentov. Zavod je do konca julija za v roku nerealizirane odločbe za sanitarni posek zaradi podlubnikov in vetroloma izdal 350 sklepov o začetku postopka upravnih izvršb ter izvedel dve izvršbi.
Hitra sanacija prepreči razvoj podlubnika
Na zavodu sicer opozarjajo na čimprejšnjo izvedbo sanacije, saj obstaja verjetnost ponovne namnožitve smrekovih podlubnikov.
»Razvoj podlubnikov bo odvisen predvsem od vremena in pravočasne sanacije poškodovanih iglavcev. Povečanje poškodb zaradi podlubnikov se po obsežnih naravnih ujmah praviloma pojavi v drugi vegetacijski dobi po dogodku, v primeru decembrskega vetroloma je to v letu 2019,« so pojasnili na zavodu.
Kot so še dodali, se je namnožitev podlubnikov v zadnjih treh letih, ki je bila predvsem posledica žledoloma iz leta 2014, na ravni države umirila. V prvih šestih mesecih letos so evidentirali za skoraj trikrat manj označenega drevja za posek zaradi podlubnikov kot v prvem polletju lani. To velja za večino Slovenije, razen za območje zgornje Gorenjske, kjer je obseg dela za obvladovanje podlubnikov še vedno močno povečan.
Izdelan načrt za sanacijo gozdov
Zavod za gozdove je sicer pripravil načrt sanacije gozdov poškodovanih v vetrolomu, ki se nanaša na obdobje 2018-2022 in je podlaga za izvedbo vseh ukrepov za sanacijo po vetrolomu in obnovo poškodovanih gozdov. Obnova, tako naravna kot s sajenjem oz. setvijo, je predvidena na 5450 hektarih, od tega je obnova s sadnjo načrtovana na 432 hektarih, za kar bo do leta 2022 treba zagotoviti 920.000 sadik gozdnega drevja.
Skupna vrednost načrtovanih del za sanacijo gozdov je ocenjena na sedem milijonov evrov, ministrstvo bo za sofinanciranje načrtovanih del predvidoma zagotovilo 3,9 milijona evrov.
