Sporazum, ki je nadomestil zastarel dogovor med Moskvo in Teheranom, so v mestu Aktou podpisali voditelji Rusije, Irana, Kazahstana, Turkmenistana in Azerbajdžana.
Spor vse od razpada Sovjetske zveze
Spor glede statusa morja je namreč trajal vse od razpada Sovjetske zveze, ko so nastale štiri nove države. Države se niso mogle uskladiti, ali gre za morje ali jezero, kar pomeni tudi različna pravila mednarodnega prava.
V danes podpisani konvenciji ga navajajo kot morje. Vendar pa je določeno, da ima »poseben pravni status«, kar pomeni, da ni ne morje ne jezero, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Za večino morja še vedno velja deljena uporaba, so si pa razdelili morsko dno in podtalne vire, so navedli v Kremlju. V morju naj bi sicer bilo za 50 milijard sodov nafte in skoraj 300.000 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
Putin: Konvencija epohalnega pomena
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob podpisu dejal, da gre za konvencijo »epohalnega pomena«. Zavzel se je tudi za več vojaškega sodelovanja med državami.
Gostitelj, kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev je pred podpisom povedal, da voditelji sodelujejo pri »zgodovinskem dogodku«.
Iranski predsednik Hasan Rohani, čigar država je dobila najmanjši del morja, je konvencijo prav tako označil za »velik dokument«. Je pa opozoril, da ne prinaša rešitev za vse spore. Izpostavil je določilo, da države, ki ne mejijo na morje, na njem ne morejo namestiti svojih vojaških sil. »Kaspijsko morje pripada kaspijskim državam,« je poudaril.
