V začetku marca letos je Janez Šesek v Zagorju ob Savi umoril 53-letno žensko, mater svoje nekdanje zunajzakonske partnerke. Že pred usodnim dogodkom mu je policija zaradi suma nasilja v družini izrekla ukrep prepovedi približevanja. Ukrep je veljal za partnerko, ne pa tudi za njeno mater.
Moški je že priznal krivdo in bil obsojen na 26 let zapora. Že veliko pred umorom pa je Šesek izvajal psihično in fizično nasilje nad partnerko in drugimi družinskimi člani. Nazadnje je nekaj dni pred umorom nekdanji partnerki in njeni mami poslal grozilna pisma, v katerih je med drugim pisal, da bo vse pobil.
Zaradi nasilnega dejanja zoper partnerko teden pred umorom njene mame so policisti Šeska tudi pridržali in o postopku obveščali tožilstvo. Na podlagi njihovih obveznih navodil pa so osumljenca izpustili na prostost. Zaradi tega je generalni državni tožilec Drago Šketa sklenil odrediti nadzor nad delom tožilcev v tem primeru.
Vsaka situacija družinskega nasilja je edinstvena
V strokovnem nadzoru so preverili pravočasnost, zakonitost in strokovno pravilnost dela v kazenskih zadevah zoper osumljenega, so za STA pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu.
Kot so poudarili, je vsaka situacija družinskega nasilja edinstvena in nemalokrat tudi kompleksna. Ne le, da se žrtev in storilec intimno poznata, tudi dinamika nasilja, prepletena z njunim življenjem, včasih otežuje razumevanja celotne slike.
V obravnavanem primeru je šlo za konfliktne odnose v družini, ki so se zaostrovali do te meje, da ni več zadostovala socialnovarstvena pomoč, ampak je bilo potrebno kazenskopravno ukrepanje. Analiza kazenske zadeve se je osredotočila na presojo ravnanja državne tožilke v zadevah, ki jih je obravnavala pred dejanjem umora in na stanje stvari, ki se je tožilki kazalo v zgodnejših fazah.
Tožilka je po proučitvi kazenske ovadbe ocenila, da je v tem primeru moškemu mogoče očitati kaznivo dejanje grožnje ter da so sprejeti zadostni omejitveni in zaščitni ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve, so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu. V nadzoru so tak pristop ocenili kot »premalo strokovno poglobljen, saj se družinska situacija ni obravnavala celostno, ampak se je osredotočala le na posamezne pojavne oblike nasilja v družini. Prav tako je bila dana premajhna teža dinamiki psihičnega nasilja in oceni njegove intenzitete«.
Okrepiti je treba razumevanje in znanje tožilcev o družinskem nasilju
Nadzor je pokazal, da »bo treba še bolj okrepiti razumevanje in znanje tožilcev o dinamiki in mehanizmih nasilja v družini«, so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu. Zato so Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani naložili, da na njihovem mladoletniškem oddelku opravijo temeljito strokovno analizo, da se bo problematika družinskega nasilja v prihodnje obravnavala celoviteje in še bolj učinkovito.
