Polanyi se je v svoji znani knjigi Velika transformacija (1944) ukvarjal predvsem s tem, kako je prišlo do propada ekonomije zlatega valutnega standarda, ki je hkrati pomenil tudi propad institucij proste trgovine, nebrzdanega finančnega kapitala in povzročil vojaške spopade kolonialnih sil, ki so se končali v prvi svetovni vojni. Takšen razvoj dogodkov si je sledil v obdobju od konca devetnajstega stoletja (zaporedne finančne in gospodarske krize) do zloma Wall Streeta in velike depresije leta 1929. Zaznamovali so ga na eni strani poskusi vladajočih elit, da z restriktivno ekonomsko politiko zaščitijo zlato valuto ter z liberalnim in nenadzorovanim finančnim sistemom širijo blagostanje privilegiranih lastnikov kapitala ob armadi brezposelnih delavcev in z izkoriščanjem poceni surovin v kolonijah. Na drugi strani se je začela krepiti sindikalna organiziranost delavcev v množični fordovsko zastavljeni proizvodnji.
Vse do New Deala v ZDA v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja ni te velike postopne transformacije v načinu proizvodnje spremljala tudi ustrezna organizacij...
