Število protiromskih zakonov se je po koncu prve svetovne vojne le še stopnjevalo, vse do nastopa Hitlerja, ko so bile Romom v Nemčiji ukinjene vse državljanske pravice. Organizirane deportacije Romov so se začele 16. maja 1940. Radikalni ukrepi zoper Rome so se nenehno stopnjevali in se razširili na vsa območja okupirane Evrope. Po Himmlerjevem ukazu z dne 16. decembra 1942 so morali biti Romi v nekaj tednih zbrani v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau v okupirani Poljski. To taborišče je bilo še posebej znano tudi po zdravniških poskusih na Romih, vse dokler niso nacisti v noči z 2. na 3. avgust 1944 v celoti likvidirali romski del taborišča in pomorili še zadnje romske taboriščnike. Skupaj je v uničevalnem taborišču Auschwitz umrlo približno 21.000 Romov in Sintov iz 14 evropskih držav. Masakre nad njimi so izvajali tudi v drugih uničevalnih in koncentracijskih taboriščih, Treblinki, Chełmnu, Mauthausnu, Buchenwaldu, Dachauu, Bergen-Belsenu ter v Jasenovcu in Sajmištu pri Beogradu.
Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov, po novejših ocenah celo približno 600.000. Žal dokončne številke žrtev genocida nad Romi še vedno ne poznamo, saj te žrtve marsikje v Evropi sploh še niso popisane. Nekateri raziskovalci zato menijo, da bi se lahko povzpele celo nad milijon žrtev. O tem manj znanem poglavju holokavsta tudi na Slovenskem so začeli že pred leti z organiziranim raziskovanjem v mariborski Sinagogi in prišli do zanimivih ugotovitev o posledicah tega genocida. Romski holokavst – porajmos – je do sedaj priznalo le malo držav, kljub temu da so bili na primer v največjem taborišču smrti Auschwitz-Birkenau Romi tretja največja skupina žrtev.
A za Rome ni bilo usodno samo taborišče Auschwitz. Zelo znani so tudi množični poboji Romov z območja nekdanje Jugoslavije. Že v začetku novembra 1941 so blizu Beograda postrelili več tisoč srbskih Romov (skupaj z Judi). Leta 1942 so se začele množične deportacije Romov v koncentracijsko taborišče Jasenovac, ki ga je ustanovila kvizlinška hrvaška država NDH. Število pobitih Romov v Jasenovcu se giblje med 80 in 100.000. Jasenovac kvizlinške države NDH je bil ena od grobnic romskega prebivalstva s širšega jugoslovanskega območja, ne samo iz Hrvaške.
Po končani vojni leta 1945 je bil genocid nad Romi potisnjen v pozabo. V ospredju so bila vprašanja o judovskem holokavstu in njegovih posledicah, medtem ko genocid nad Romi in Sinti v javnem diskurzu sploh ni bil priznan. Dalj časa se o njem niti ni govorilo in celo povojni nemški uradniki so »romsko vprašanje« pripeljali do sklepa, da so nacisti le sledili zakonom, ki so bili v veljavi še pred vojno in uzakonjeni z namenom sankcioniranja kriminalcev in lopovov. Trajalo je precej let, da so se romske organizacije javno oglasile in je romski genocid postal del zgodovine okupirane Evrope med drugo svetovno vojno.
Zdaj so razmere mnogo boljše in 2. avgust se na stari celini počasi tudi uradno uveljavlja kot mednarodni dan spomina na romske žrtve holokavsta. Evropskim zgledom sledimo tudi v Sloveniji in to je nov dokaz naše dobre volje, da se v doglednem času zapre raziskovalno področje o holokavstu nasploh. Večino dela s(m)o zgodovinarji že opravili, nekaj poglavij pa je še odprtih, tudi o Romih.
Dr. Marjan TošLenart v Slovenskih goricah
