Spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so bile sprejete oktobra lani in so začele veljati še isti mesec, imajo dolgoročne posledice, ki so izredno škodljive za zdravje ljudi, naravo in zaščiteno ter neokrnjeno okolje Triglavskega narodnega parka, so po besedah predsednika Vojka Bernarda prepričani v mednarodnem društvu Alpe Adria Green. Na to so opozarjali že, ko je bil spisan osnutek zakona. Ker so bila njihova opozorila preslišana, so se odločili, da bodo pravico za narodni park ter njegovo bogastvo poiskali na ustavnem sodišču. Ta teden so na zakon vložili ustavno pritožbo.
Ministrstvu očitajo kršenje človekovih pravic oziroma svoboščin
Razlogov za vložitev ustavne pritožbe na spremembe omenjenega zakona je več, opozarja Bernard. Med njimi izpostavlja domnevno kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, saj spremembe zakona ne temeljijo na ustrezni slovenski in evropski zakonodaji. Ne le posledice, varuhe okolja moti tudi način spreminjanja zakona. Sami so v prizadevanjih za to, da zakon ne bi bil sprejet, izčrpali vsa pravna sredstva, a jim ministrstvo za okolje in prostor ni prisluhnilo.
»Javne razgrnitve osnutka zakona ni bilo. Ne zainteresirana javnost ne občine ne nevladne organizacije niso sodelovale pri pripravi tega zakona. Ministrstvo za okolje in prostor je mimo javnosti in zbiranja javnih pripomb na osnutek sprememb zakona grobo kršilo slovensko zakonodajo, zakonodajo Evropske unije in mednarodno ratificirane pogodbe ter sporazume, ko je brez javnosti sprejelo ta dokument s takojšnjo veljavo,« se glasijo nekateri očitki ministrstvu.
Lanske spremembe zakona o našem edinem narodnem parku so bile namenjene predvsem lažji legalizaciji prevelikega vodnega zbiralnika za zasneževanje v biatlonskem centru na Pokljuki, poenostavile pa so tudi postopke za manjše posege v prostor. Tako bi za gradnjo vodnih zbiralnikov na smučišču Vogel, s katerimi bi zasneževali proge in smučarsko sezono odprli prej, potrebovali zgolj občinski prostorski načrt, ne več državnega, ki bi bil potreben le za večje posege v prostor.
Ne za nasprotovanje športu, gre za zaščito okolja
Ministrstvo za okolje in prostor zavrača navedbe Alpe Adria Green, saj je bil osnutek sprememb zakona objavljen na portalu e-demokracija in na spletnih straneh ministrstva od 27. marca do 10. aprila 2017. Zainteresirana javnost je lahko v tem času podala pripombe, na ministrstvu pa so poskrbeli za posamezne strokovne odgovore, pravijo. Prav tako so pripravili sestanek s parkovnimi občinami, pravijo na ministrstvu, kjer s pobudo AAG še niso podrobneje seznanjeni.
Na Voglu, kjer so sprememb zakona zelo veseli, so poudarili, da so te pomembne tako za razvoj smučišča kot za razvoj turizma v Bohinju. Zbiralnikov za vodo za zasneževanje še niso začeli graditi, pravi Sandra Fiorelli iz Žičnic Vogel Bohinj, trenutno zbirajo vso potrebno dokumentacijo tako za zbiralnike kot za zamenjavo vlečnice Konta. Tatjana Čufer iz Žičnic Vogel Bohinj pa je že ob osnutku zakona izpostavila, da je ureditev zasneževanja vsaj v delnem obsegu na tem smučišču nujna predvsem zaradi možnosti smuke decembra in januarja, kar bo pozitivno vplivalo na polnjenje namestitev v celotnem Bohinju v zimskem času.
»V AAG poudarjamo, da nikoli nismo bili proti športu in rekreaciji državljanov, smo pa proti nelegalnim gradnjam in uničevanju narave, še zlasti na zaščitenih območjih,« je že aprila lani izpostavil Bernard. »Sprememba zakona omogoča politične odločitve o posameznih gradnjah v Triglavskem narodnem parku z izključitvijo strokovne javnosti, druge javnosti in nevladnih organizacij.« To lahko pomeni razpad edinega narodnega parka in ustanovitev občinskih parkov, če bodo ti še dosegali kriterije zaščitenih parkov.
