Nedokončana zgodba: Max Weiss

Max Weiss, v šahovskih krogih znan tudi kot Miksa, se je rodil leta 1857 v Seredu, mestu na jugu današnje Slovaške. S šahom se je srečal pri dvanajstih letih, pri napredku pa mu ni škodil študij na Dunaju; tam je po letu 1870 s podporo Salomona Rotschilda nastajalo močno šahovsko središče. Weiss je dokončal študij matematike in fizike, nato pa se lotil šaha. Že na prvem turnirju v Gradcu se je veselil zmage. Z največjimi mojstri se je Miksa prvič srečal na dunajskem veleturnirju leta 1882. S povprečnim dosežkom je nabral izkušnje in nekaj odmevnih zmag. Turnirjev je bilo tedaj malo, Weiss pa na vsakem bližje vrhu. S slogom, značilnim za moderne mojstre desetletja pozneje, je v le nekaj letih povzročil sive lase vsem najboljšim sodobnikom. Padli so Zukertort, Tarrasch, Blackburne, Gunsberg, Mason, Čigorin, Winawer. Pozicijske prijeme, o katerih je tedaj pridigal Steinitz, je Weiss že redno izvajal na šahovnici. Pa tudi druge, še neubesedene. Posebej se je odlikoval z obrambno veščino in tehniko v končnicah.

Spomladi leta 1889 se je Miksa udeležil velikega turnirja v New Yorku. Po dolgih 38 krogih je pristal na vrhu skupaj s Čigorinom. Ker je ta malo prej izgubil dvoboj s Steinitzem, je bilo logično, da bo naslednji poskusil Weiss. Toda ne: po novi zmagi na Dunaju je Miksa leto potem opustil šah in postal učitelj. Šahovska poznanstva je kasneje lepo unovčil, saj je dobil službo pri bankirju Rotschildu. Da tudi v zrelih letih ni mogel brez šaha, povesta knjižici, ki ju je objavil po prvi svetovni vojni. Weiss, še en nesojeni šampion, je umrl na Dunaju leta 1927.