Novico je javnosti sporočila holdinška družba Exor, ki je v lasti družine Agnelli, katere član je bil tudi ustanovitelj Fiata Giovanni Agnelli. Potrdil jo je predsednik upravnega odbora Fiat Chryslerja John Elkann, ki je v izjavi zapisal, da se je »zgodilo to, česar smo se bali«.
»Najboljši način za počastitev spomina nanj je graditi na dediščini, ki nam jo je zapustil. To pomeni še naprej razvijati človeški vrednoti odgovornosti in odprtosti, pri katerih je bil najbolj strasten prvak,« je zapisal o Marchionneju.
Dodal je, da mu bodo on in njegova družina večno hvaležni za vse, kar je storil. Pozval je tudi k spoštovanju zasebnosti Marchionnejeve družine.
Čas in vzrok smrti še nista znana, več italijanskih medijev pa je poročalo, da so Marchionneja sprejeli v bolnišnico Zürichu zaradi raka v zadnjem stadiju.
Fiat rešil pred propadom
Marchionne je na čelo Fiata prišel leta 2004 in ga rešil pred propadom. Pod njegovim vodstvom se je italijanski proizvajalec avtomobilov leta 2014 združil z ameriškim Chryslerjem, s čimer je skupina postala sedmi največji proizvajalec avtomobilov na svetu.
V začetku junija je Marchionne predstavil nov investicijski načrt koncerna, ki do leta 2022 predvideva investicije v višini 45 milijard evrov. Od tedaj se ni več pojavil v javnosti, kar je izzvalo govorice o njegovem slabem zdravstvenem stanju.
S položaja se je sicer nameraval posloviti naslednje leto. Nadomestil ga je prvi mož proizvajalca vozil Jeep Mike Manley, Marchionnejeve obveznosti na čelu Ferrarija pa je prevzel Louis Carey Camilleri, izvršni direktor tobačnega velikana Philip Morris. Marchionne je bil tudi predsednik uprave proizvajalca tovornjakov in traktorjev CNH.
Menjava na vrhu družbe je močno zatresla tudi milansko borzo. Potem ko je nadzorni odbor podjetja v soboto zvečer na mesto prvega moža imenoval Manleyja, so delnice v ponedeljek izgubile več kot štiri odstotke.
