Potem ko je v prvem četrtletju upočasnitev rasti v ključnih trgovinskih partnericah vplivala na gospodarsko aktivnost tudi pri nas, se v zadnjih mesecih v Sloveniji, podobno kot v evrskem območju, znova nadaljujejo ugodnejša gospodarska gibanja, ugotavlja urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Izvoz in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih sta se na začetku drugega četrtletja ponovno povečala, ugodnejša gibanja kot v preteklih mesecih pa so bila tudi v gradbeništvu, trgovini in tržnih storitvah. Poslabševanje razpoloženja v gospodarstvu, do katerega je prišlo v prvih mesecih leta, se je na začetku drugega četrtletja ustavilo.
Še naprej se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Je pa po visoki rasti v lanskem letu zaposlovanje v zadnjih mesecih zmernejše, kar je poleg nekoliko upočasnjene rasti gospodarske aktivnosti tudi posledica pomanjkanja delovne sile v določenih segmentih gospodarstva. V prvem četrtletju je bilo zabeleženih nekaj več kot 19.000 prostih delovnih mest, kar je za tretjino več kot v enakem obdobju lani. Skrb vzbujajoče pa je, da se je delež podjetij, ki poročajo o pomanjkanju delovne sile, v zadnjem letu občutno povečal in bil na podobnih ravneh kot pred krizo. Da sploh prihaja do rasti zaposlovanja, so v precejšni meri zaslužni tujci, ki jih je med novozaposlenimi kar 40 odstotkov.
Pri zaposlovanju izstopajo predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, gostinstvo in promet, v javnih storitvah pa zlasti izobraževanje in zdravstvo. Število registriranih brezposelnih se še naprej zmanjšuje, a počasneje kot v preteklih mesecih – konec junija jih je bilo 74.988 oziroma slabih 12 odstotkov manj kot pred enim letom.
Višje plače, višja potrošnja
Medletna rast plač je letos višja kot lani, v zasebnem sektorju za 4,4 odstotka, v javnem za 2,8 odstotka. V gospodarstvu je rast plač predvsem posledica pomanjkanja ustrezne delovne sile in dobrih poslovnih rezultatov podjetij – plače so se najbolj povišale v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah. V javnem sektorju pa so plače porasle zaradi uresničevanja dogovorov s sindikati in rednih napredovanj zaposlenih ob koncu lanskega leta. Posledično se je nekoliko upočasnila rast produktivnosti, in sicer na 3,7 odstotka.
Pod vplivom ugodnih razmer na trgu dela in visokega zaupanja potrošnikov se še naprej povečuje zasebna potrošnja. Gospodinjstva so ob povečanih dohodkih še okrepila nakupe nekaterih trajnih dobrin, predvsem osebnih avtomobilov, pohištva in gospodinjskih naprav. Visoki ostajajo tudi izdatki za storitve, povezane s preživljanjem prostega časa doma in v tujini.
Inflacija se je v drugem četrtletju okrepila nad dva odstotka. Poleg višjih cen energentov, ki so posledica rasti cen nafte na svetovnih trgih, je k višji medletni rasti cen življenjskih potrebščin prispevala tudi višja rast cen nekaterih storitev, predvsem počitnic v paketu.
Prilivi iz proračuna EU močno pod pričakovanji
Javnofinančni presežek je v prvih petih mesecih znašal 138,4 milijona evrov, kar je skoraj sto milijonov več kot v enakem obdobju lani. Javnofinančni prihodki so bili glede na enako lansko obdobje višji za 5,2 odstotka, pri čemer so višji zlasti prilivi od davkov, zlasti davka na dohodek pravnih oseb in dohodnine, ki sta se zvišala za več kot deset odstotkov, ter socialnih prispevkov. Prilivi iz proračuna EU so se povečali za skoraj 30 odstotkov, a so kljub temu še naprej močno pod pričakovanji – iz kohezijskega sklada dosegajo le 13 odstotkov načrtovanih v državnem proračunu, iz strukturnih skladov pa 15 odstotkov.
Javnofinančni odhodki so bili kljub stagnaciji v prvem četrtletju v petih mesecih medletno višji za 3,8 odstotka. Njihovo rast so spodbudili predvsem višji izdatki za blago in storitve, pa tudi za uskladitev pokojnin in plače.
