Izpostaviti velja še znaten upad cene surove nafte WTI, ki je v preteklem tednu izgubila 3,2 odstotka svoje vrednosti, kar je predvsem posledica vnovičnega črpanja in prodaje surove nafte v Libiji. Ameriška energetska agencija EIA sicer napoveduje, da bodo ZDA v letu 2019 načrpale v povprečju 11,8 milijona sodčkov surove nafte na dan, kar bi ZDA postavilo na prvo mesto v količini načrpane nafte. ZDA so bile zadnjič vodilna država v črpanju surove nafte daljnega leta 1974, trenutno pa v povprečju dnevno načrpajo 10,9 milijona sodčkov surove nafte.
Zaostrovanje trgovinskih pogojev je v juliju pomembno vplivalo tudi na razpoloženje nemških potrošnikov. To se je znižalo na najnižjo raven v zadnjih šestih letih. Povišana negotovost je razlog, da so se zahtevane donosnosti evropskih obveznic v preteklem tednu v povprečju znižale, krivulja nemških državnih obveznic pa še naprej postaja vse bolj položna. Razlika med zahtevano donosnostjo 10- in 2-letne nemške državne obveznice je dosegla najnižjo vrednost v zadnjem letu, zato ni presenetljivo, da ECB še naprej pogojuje konec kvantitativnega sproščanja in tudi začetek dvigovanja referenčne obrestne mere z boljšimi gospodarskimi razmerami oziroma s približevanjem inflacije dvema odstotkoma.
Sprememba političnega sistema v Turčiji, s katero je novi (stari) predsednik Turčije Erdogan povečal svoje pristojnosti in hkrati odpravil mesto predsednika vlade, vse bolj vpliva na gospodarsko stanje v Turčiji. Med prvimi ukrepi Erdogana po vnovični izvolitvi je bila odstavitev finančnega ministra Mehmeta Simseka, ki je v predhodni vladi veljal za tržno usmerjenega ministra, namesto njega pa je imenoval svojega zeta Berata Albayraka. Erdogan skuša vplivati tudi na turško centralno banko, ki jo je pozval, naj kljub visoki inflaciji, ki je junija na letni ravni dosegla kar 15,4 odstotka, zniža referenčno obrestno mero. Tako ni presenetljivo, da se kažejo znaki umikanja kapitala iz Turčije. Samo v preteklem tednu je turška lira v primerjavi z evrom izgubila 5,3 odstotka vrednosti, v letošnjem letu pa že 19,7 odstotka. Nezaupanje vlagateljev v turško gospodarstvo se kaže tudi v zahtevani donosnosti 10-letne turške obveznice, ki je v preteklem tednu dosegla kar 17,8 odstotka.