Mogočna vrtnina, ki v poletnem času in vse do jeseni kraljuje na zelenjavnem vrtu, je absolutno paradižnik. Obilje plodov pa lahko vzdržujemo le s pravilno in redno oskrbo, saj ga pestijo številne bolezni.
Julija in pred prvo bero se zelo rada pojavi paradižnikova oziroma krompirjeva plesen, ki nam lahko v nekaj dneh uniči celoten pridelek. Pogostejša je v deževnem poletju, kot je letos. »Ob robovih spodnjih listov najprej opazimo sive oziroma rjave pege nepravilne oblike. Ob vlažnem vremenu in rosi se na spodnji strani peg oblikuje umazano bela plesniva prevleka. Na steblu se pojavljajo temne pege elipsaste oblike, na zelenih plodovih pa opazimo temnejše vdrte pege. Plod je neužiten in brez vsake vrednosti,« pravi agronom Vanes Husić. Poleg plesni se lahko pojavijo pegavost, pepelovka, siva plesen… Če želimo ohraniti zdrav paradižnik, je treba poskrbeti za širok kolobar brez krompirja (naj bo na drugem koncu vrta), z vrta odstranjujemo tudi rastline krompirja, ki so ostale v tleh od preteklega leta. »Za ekološko zaščito uporabljamo pripravek iz njivske preslice Bio Plantella Vital za paradižnike, s katerim škropimo enkrat na teden in obvezno po vsakem močnejšem dežju. Bolezni se namreč najhitreje širijo v vlažnem in toplem okolju,« svetuje strokovnjak Kluba Gaia. Sredstvo deluje tako, da odebeli celično steno rastlin, okrepi delovanje imunskega sistema rastlin in deluje tudi kontaktno. »Ne pozabimo na zračenje rastlinjakov, setev razkuženega semena in ohranjanje vrtne higiene. V primeru hudega napada bolezni pa je treba poseči po ustreznem fitofarmacevtskem sredstvu in škropiti po navodilih.«
Fiziološke bolezni
Vsi poznamo črno gnilobo okoli muhe plodu paradižnika. Gre za pomanjkanje kalcija. Pojavi se na prvih plodovih, pogosto ob suhem, vročem vremenu. »Da preprečimo to bolezen, je treba zagotoviti dovolj vlage v tleh in redno zalivati s sredstvom za paradižnike Bio Plantella kalcij. Za pomanjkanje kalcija je treba iskati vzrok tudi v moteni oskrbi z vodo, ker ga brez vlage v tleh rastlina ne more počrpati,« pojasnjuje sogovornik in svetuje, da s sredstvom škropimo pozno zvečer, ko so rastline ohlajene. Vedno pazimo, da škropimo z vodo, ki ni hladna in ni naravnost iz vodovoda. Ker je poletje tu, je dobro rastline s tem sredstvom tudi poškropiti vsaka dva tedna. Vse problematične plodove odstranimo ali pojemo, če so že dovolj zreli.
Mehanske poškodbe
Prav tako lahko pri velikoplodnih sortah hitro pride do deformacije plodov okoli muhe plodov v obliki čudnih izboklin in temnega brazgotinastega tkiva. Kot opozarja strokovnjak, pride do tega zaradi hladnega vremena v času cvetenja, ki poškoduje celice, ki so začele tvoriti plod. Prav tako je lahko zvijanje listov posledica visokih temperatur v kombinaciji z visoko stopnjo vlage v zemlji. »Treba je poskrbeti za primerno drenažo oziroma dovolj odcedno zemljo, v kateri rastejo paradižniki. Kljub temu da so listi zviti, še vedno opravljajo svojo funkcijo in bodo prehranili plodove,« svetuje Husić.
Pogosta spremljevalca poletnih neviht sta tudi toča in sodra, ki povzročita nevarne rane na rastlinah. »Skoznje hitro vstopi bolezen, zato takoj po toči poškropimo vse poškodovane rastline z naravnim sredstvom iz njivske preslice Bio Plantella Vital za paradižnike. Ker sredstvo vsebuje žveplene spojine tudi površinsko, kontaktno uniči bolezni. Naslednji dan pa škropimo s tekočim organskim gnojilom za paradižnike Bio Plantella, saj vsebuje biostimulante – morske alge, ki pospešijo celjenje ran,« pove Husić. »Prav tako zmanjšajo šok ter spodbudijo in okrepijo imunski sistem, da prepreči potencialno okužbo.« Kljub dejstvu, da je paradižnik močna in velika rastlina, je pomembna takojšnja reakcija, da obdržimo pridelek in zdravo rastlino vse do jeseni.
