Stanovanjski sklad Republike Slovenije bo predvidoma že julija začel pripravljalna dela za gradnjo soseske Novo Brdo vzdolž Poti Rdečega križa. Sklad je objavil javno naročilo za izkop gradbene jame in nato še varovanje jame, dokler se ne bo začela sama gradnja. »Po zaključku teh del pa bomo začeli gradnjo objektov,« načrtujejo na stanovanjskem skladu. V soseski Novo Brdo nameravajo zgraditi nekaj manj kot 500 stanovanj, ki bodo vsa namenjena oddajanju v najem po stroškovni in ne neprofitni najemnini.
Tudi mestni sklad čaka na gradbeno dovoljenje
Na skladu pričakujejo, da bodo gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskega dela soseske pridobili še ta mesec. Vlogo za izdajo dovoljenja so sicer vložili sredi letošnjega februarja. Ali je gradbeno dovoljenje za gradnjo najbolj severnega dela soseske Novo Brdo, ki je v lasti Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, mestni sklad že pridobil, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Iz predloga rebalansa finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada za letošnje leto pa je razvidno, da je sklad vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravno enoto vložil letošnjega marca. »Ob optimalnem poteku aktivnosti, ki so skladne z zastavljenim terminskim načrtom, bo izbrani izvajalec gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela začel oktobra 2018,« v rebalansu finančnega načrta napoveduje ljubljanski stanovanjski sklad. Ta bo v okviru soseske Novo Brdo zgradil 174 stanovanj, ki pa bodo vsa namenjena neprofitnemu najemu.
Republiški in mestni sklad bosta izbrala vsak svojega izvajalca, so povedali na državnem stanovanjskem skladu, kjer pa napovedujejo, da bodo dela kljub temu lahko potekala sočasno. Sklada sta sicer v preteklosti morala tesno sodelovati pri razvoju tega velikega ljubljanskega stanovanjskega projekta. Tako sta skupaj pripravila javni natečaj za izbor najboljše arhitekturne in urbanistične zasnove, skupaj sta pripravila predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje in pridobila tudi okoljevarstveno soglasje.
Odkrili nekaj zanimivih najdb
Okoljevarstveno soglasje, ki sta ga republiški in mestni sklad pridobila marca letos, predpisuje tudi nekaj ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov gradnje na okolje. Izbrani gradbinec bo moral denimo na gradbišču hitrost vozil omejiti na največ 20 kilometrov na uro, v dneh brez dežja pa bodo morali delavci prašne površine škropiti z vodo, da bi čim bolj preprečili prašenje. Na prašne delce bodo morali biti gradbinci še posebno pozorni od 1. oktobra do 31. marca, okoljevarstveno soglasje namreč v tem času zahteva prekinitev gradbenih in zemeljskih del, če bodo napovedane ravni delcev PM10 višje od mejnih vrednosti.
Na območju načrtovane soseske se nahaja manjši bajer, ki je ostanek glinokopa na tej lokaciji. Ta bo z gradnjo soseske preurejen v zadrževalnik padavinske vode in bo imel tudi funkcijo parkovne ureditve. Urejanje območja bajerja ni dovoljeno v obdobju od marca do avgusta, saj se v tem času razmnožujejo dvoživke, in sicer so naravovarstveniki v okolici bajerja našli zelene žabe, ki so zavarovana živalska vrsta.
Nad izkopi bodo bedeli tudi kulturnovarstveniki, saj je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije to predpisal v svojih pogojih. Na celotnem območju načrtovane soseske je namreč evidentirano arheološko najdišče Brdo - Vrhovci. Na tem najdišču je bila v preteklosti najdena prazgodovinska sekira iz jelenovega roga, leta 1966 pa je bil odkrit rimskodobni vodnjak. »Na dnu vodnjaka so bili odkriti bronasta in lesena vedra, lončenina, svinčena utež in tako dalje. V bližini naj bi bila uničena še dva vodnjaka,« razkriva register nepremične kulturne dediščine, kakšne najdbe so v preteklosti zaznamovale to območje.
