Slovenija bo morala zaradi staranja prebivalstva, ki bo že v bližnji prihodnosti zahtevalo veliko povečanje izdatkov, poleg pokojninske in zdravstvene reforme ter reforme trga dela nujno izvesti tudi celovito davčno reformo, je ob današnji predstavitvi študije o preoblikovanju obdavčitve dela opozoril Bert Brys iz centra za davčno politiko in administracijo pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OEDC).
OECD v poročilu, ki ga je naročila Cerarjeva vlada, ugotavlja, da se v Sloveniji z dohodnino pobere le 14 odstotkov skupnih davčnih prihodkov (v državah OECD v povprečju 25 odstotkov), s socialnimi prispevki pa kar 40 odstotkov (v OECD samo 26 odstotkov). Ker takšen sistem po njihovi oceni povečuje stroške dela in odvrača delodajalce od zaposlovanja, predlagajo, da se davčna obremenitev v večji meri prenese na dohodnino. Tako bi po njihovem predlogu zvišali davčne stopnje v drugem, tretjem in četrtem davčnem razredu, ki so zdaj 27-, 34- oziroma 39-odstotne, v najnižjem razredu (16 odstotkov) bi ostala nespremenjena, sedanjo najvišjo, 50-odstotno stopnjo pa bi, menda zaradi previsoke obdavčitve najvišjih plač, znižali za pet odstotnih točk.
Velikodušne davčne olajšave
Slovenija ima po oceni OECD »preveč velikodušne« davčne olajšave, zlasti za družine z otroki, ki naj bi bolj koristile tistim z višjimi dohodki. Dodatne vire vidijo tudi v odpravi davčnih oprostitev za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter prehrane med delom, prav tako pa tudi z večjo obdavčitvijo dohodkov za poslovno uspešnost in letnih dodatkov. Torej ravno obratno, kot je v zadnji mini davčni reformi z znižanjem obremenitve 13. plače in božičnice storila Cerarjeva vlada.
OECD se zavzema za poenotenje obdavčitev različnih vrst dela in znižanje prispevkov samozaposlenih, po drugi strani pa bi sedanjo »preveč radodarno« pavšalno obdavčitev s.p.-jev s priznanjem 80 odstotkov normiranih stroškov preoblikovali ali odpravili. Strokovnjaki iz OECD priporočajo ohranitev višje, 22-odstotne stopnje DDV, vanjo pa bi preselili tudi nekatere izdelke in storitve iz znižane 9,5-odstotne stopnje, na primer kulturne dejavnosti, storitve v hotelih in restavracijah ter zračni prevoz, saj naj bi te stvari bolj koristili bogati.
Organizacija s sedežem v Parizu predlaga zvišanje davčne obremenitve za nekatere kapitalske dobičke posameznikov, na primer na dividende in obresti, ne pa tudi na dobiček podjetij – ta menda ne sodi v naročeno analizo. Po oceni OECD je veliko bolj pomembna uvedba davka na nepremičnine, s katerim bi ob povprečnem učinku, kakršen je v državah OECD, dobili 280 milijonov evrov, če bi dosegli najboljše rezultate, ki jih dosegajo države OECD, pa celo 890 milijonov.
Čakajo nas »tektonski premiki«
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je ob predstavitvi poročila poudarila, da gre zgolj za mogoč nabor ukrepov. »Že lani smo napovedali, da bomo nadaljevali s spremembami davčnega sistema. Delovna skupina socialnih partnerjev se je s tem ukvarjala od jeseni, nato pa smo sklenili, da potrebujemo tudi zunanji pogled in mikrosimulacijsko analizo,« je pojasnila. Po njenih besedah bodo poleti nadaljevali pogovore s s strokovno javnostjo in socialnimi partnerji ter pripravili strokovne podlage, končne odločitve pa bodo prepustili prihodnji vladi. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je ob tem opozoril, da nas zaradi staranja prebivalstva in tehnoloških sprememb v vsakem primeru čakajo »tektonski premiki«.
