Mnogi obiskovalci Triglavskega narodnega parka (TNP) prisegajo, da je v njem najlepše spomladi in zgodaj poleti, ko zacvetijo travniške rastline. »Pestra množica rastlin, ki v zavarovanem območju šteje vsaj 1400 različnih vrst praprotnic in semenk ali kar 40 odstotkov vse slovenske flore, vključuje tudi nekaj sto vrst, prepoznanih kot ogroženih in potrebnih posebnega varstva,« ob tem opozarjajo v javnem zavodu Triglavski narodni park.
Te rastline so ogrožene zaradi občutljivosti, redkosti, uničevanja ali neprimernega načina rabe življenjskega prostora, pa tudi zaradi svoje mikavnosti, dodajajo. »Tako kot povsod po Sloveniji je tudi v Triglavskem narodnem parku strogo prepovedano odvzemati rastline zavarovanih vrst iz narave, v prvem in drugem varstvenem območju narodnega parka pa navedena omejitev dodatno velja tudi za nezavarovane vrste,« opozarjajo.
Lepi čeveljc med strogo zavarovanimi vrstami
Med strogo zavarovane vrste spada tudi največji predstavnik v naravi rastočih kukavičevk oziroma orhidej v Evropi, imenovan lepi čeveljc. Kot opozarjajo v Triglavskem narodnem parku, spada med značilne rastline bukovih gozdov, nanj pa lahko naletimo tudi v pasu ruševja in na gozdnih obronkih. »Ta očem izjemno privlačna rastlina je v Sloveniji strogo zavarovana že od leta 1922. Po strokovnih ocenah uspeva v Triglavskem narodnem parku kar petina slovenske populacije lepega čeveljca. Poleg gnojenja, intenzivne paše, posegov v prostor in neprimernega gospodarjenja z gozdovi ga ponekod ogrožajo tudi množično obiskovanje rastišč in z njim povezani trganje cvetočih poganjkov in celo izkopavanje ter iznos rastlin,« so zapisali v TNP.
Nekatera rastišča lepega čeveljca so, navajajo v parku, razmeroma lahko dostopna in prepredena s stezami, zato tudi poostren naravovarstveni nadzor v času cvetenja rastlin ne more zagotoviti njihove popolne zaščite. »Kljub temu verjamemo, da večina občudovalcev obiskuje rastišča odgovorno, zavedajoč se varstvenega pomena tega predstavnika orhidej.«
Rastišča lepega čeveljca v TNP so med drugim vključena v ekološko omrežje območij Natura 2000, opozarjajo v zavodu, kjer so kot upravljalci slednjih še dodatno odgovorni za dolgoročno ohranitev vrste. »Tudi v letošnjem letu se poleg naravovarstvenih nadzornikov Triglavskega narodnega parka v izvajanje poostrenega nadzora na območjih z najbolj ranljivimi rastišči vključujejo še druge pristojne službe in posamezniki, zaznane kršitve, kot so namerno uničevanje, nabiranje, poškodovanje, trganje, ruvanje in posedovanje rastlin lepega čeveljca, pa se lahko obravnavajo celo kot kaznivo dejanje,« opozarjajo. »Vse obiskovalce zato pozivamo, da občudujejo in uživajo v lepotah tako lepega čeveljca kot tudi drugega planinskega cvetja. Naj bodo ti lepi prizori shranjeni v spominu in ne na plačilnih nalogih naravovarstvenih nadzornikov.« pe
