V avstralskem mestu Adelaide je leta 1976 desetletnega ministranta spolno zlorabil pedofilski duhovnik James Fletcher. Čeprav je zlorabljeni otrok pozneje, pri 15 letih, naznanil dogodek svojemu kaplanu Philipu Wilsonu, ta ni ukrepal in je temu grehu molka navkljub po cerkveni hierarhični lestvici lepo napredoval. Poslan v New York na izpopolnjevanje in z dodatnim študijem je dosegel rang škofa. Vrhunec kariere je dosegel, ko ga je leta 2000 papež Janez Pavel II. imenoval za nadškofa. To odzivno posvečenje je po internetu spremljalo 40.000 ljudi. Lepa kariera.

No, tudi mi se lahko »pohvalimo« s podobnim dogodkom.

Starši iz Artič so svojo sedemletno hčerko poslali k prvemu obhajilu. Domači župnik Karl Jošt je opravil to sveto dolžnost, zraven pa še dobesedno posilil otroka. Tako prirejeno katehezo je prakticiral še celih pet let. Pozneje, pri 22 letih, je zlorabljeno dekle le zbralo dovolj poguma in prijavilo posiljevalca takratnemu mariborskemu škofu Francu Krambergerju. Ta bi moral preprečiti nadaljnje zlorabe otrok svojega božjega pastirja, vendar ni ukrepal. Danes bi rekli, da se ujel v greh molka.

Tudi on je postal nadškof. Toda tega naziva mu ni podeli papež, saj se je z 800-milijonsko luknjo mariborska škofija toliko opomogla, da je lahko postala nadškofija in škof Kramberger avtomatično nadškof. Tukaj se podobnost teh dveh zgodb neha, kajti Wilsona je v nadškofa povzdignil papež, Krambergerju pa se je papež zahvalil za njegovo delovanje v Cerkvi.

Ja, še ena razlika je. Nesrečni nadškof Wilson čaka odločitev avstralskega sodišča, ki bo obelodanjena 19. junija 2018. Sodišče ga je spoznalo za krivega, ker je vedel za spolne zlorabe v Cerkvi, a jih je prikrival. Spremljajte, kakšna kazen bo doletela nadškofa Wilsona.

Srečni nadškof Kramberger pa ugotavlja, da pri nas ni koledarja, v katerem bi lahko določili dan, ko bo obelodanjena kazen za njegov greh molka. Pravici na ljubo, bomo pač morali menjati koledar. Rekli boste, pa saj nadškofa Krambergerja že vlačijo po sodišču. Že, že, toda ne zaradi greha molka, temveč zaradi finančnega greha. Tega se pa ne spomni. Zakaj naša sodišča tako počasi meljejo, da krivci pozabijo na svoje grehe?

Toni Jurjec Brezovica pri Ljubljani