Potem ko so posavske občine in Šentjernej odstopili od projekta gradnje mehansko-biološke obdelave odpadkov (MBO) za dolenjske, posavske in belokranjske občine, je enotnih ostalo le še deset občin, poleg novomeške, ki je nosilka projekta, še Dolenjske Toplice, Žužemberk, Mirna Peč, Škocjan, Straža, Šmarješke Toplice, Črnomelj, Metlika in Semič. Te zdaj ustanavljajo novo medobčinsko podjetje, Cero-DBK, ki bo predstavljalo pravni okvir za izvedbo investicije.

Ta bo bistveno manjša v primerjavi z 32 milijonov evrov vrednim projektom Cerod 2, ki so ga občine kljub že zagotovljenemu kohezijskemu denarju leta 2015 soglasno prekinile, saj je bil močno predimenzioniran. »Hkrati z novim podjetjem določamo tudi nove sofinancerske deleže, trenutno pa potekajo tudi dogovori z evropsko investicijsko banko o možnem financiranju,« pravi novomeški župan Gregor Macedoni.

Projekt MBO na lokaciji odlagališča Leskovec obsega dve investiciji. Gradnja objekta in naprav za biološko stabilizacijo in kompostiranje odpadkov (brez opreme za mehansko obdelavo) z letno kapaciteto 25.000 ton je ocenjena na skoraj 4,7 milijona evrov, pri njej pa naj bi sodelovalo omenjenih deset občin. Pri drugem delu, to je gradnji prometne in komunalne infrastrukture, ocenjene na 826.000 evrov, pa naj bi sodelovale vse občine družbenice podjetja Cerod. Kot pojasnjujejo na novomeški občini, se drugi del nanaša na dejavnost obdelave in odlaganja odpadkov, investicija pa bo vključena v poslovni načrt in načrt investicij Ceroda za leto 2019.

Novi sofinancerski deleži

»Imeli smo kar nekaj težav, preden smo prišli do enotne deseterice občin. Še težje je bilo določiti sofinancerske deleže. V preteklosti je novomeška občina nosila levji delež v vseh zadevah, ti nerealni deleži pa nas bodo bremenili tudi pri vsej škodi iz naslova neizpeljanega projekta predimenzioniranega MBO,« dodaja Macedoni. Po novi razdelitvi je sofinancerski delež Novomeščanov 46 odstotkov. Deleže so občine določile glede na število prebivalcev in predvideno količino odpadkov. Za primerjavo, pri »propadlem« projektu je novomeški delež znašal kar 62 odstotkov. Tri belokranjske občine bodo prevzele 30-odstotni delež, preostalih šestih dolenjskih občin pa bo nosilo 24-odstotno breme.

Kot je že pred časom pojasnil direktor Ceroda Albin Kregar, bi lahko projekt izvedli v dveh letih, zajema pa zgolj biološko obdelavo. Odpadke bi na mehansko obdelavo vozili v Ljubljano, nazaj pa preostanek odpadkov (težko frakcijo) na biološko stabilizacijo in odlaganje v Leskovcu. Dogovor o sodelovanju pri gradnji MBO, ki so ga občine podpisale aprila letos, bo veljaven, če do konca septembra odlok o ustanovitvi novega podjetja sprejela večina občin, ki skupaj zagotavljajo vsaj 80 odstotkov vrednosti naložbe. ds