Danes kronanje Elizabete II.
LONDON, 1. – V Londonu je vse pripravljeno za jutrišnje kronanje angleške kraljice Elizabete II. »Nova elizabetinska doba«, kot pravijo Angleži s spomini na slavne dni prve Elizabete, se bo uradno začela jutri približno opoldne, ko bo v westminstrski opatiji canterburyški nadškof posadil 27-letni kraljici na glavo krono svetega Edvarda. S tem se bo uradna ceremonija, ki bo trajala nekako dve uri, končala. (…)
Največjo zaskrbljenost pa povzroča vreme, ki je bilo danes ves dan kislo, s pogostim dežjem. (…)
Primorski dnevnik, 2. junija 1953
Kronanje kraljice Elizabete II. oživlja stare angleške tradicije
LONDON, 2. – »Zadnja parada evropske aristokracije«, je imenoval danes neki ameriški novinar slovesnosti ob kronanju angleške kraljice Elizabete, izvršene z vsem sijajem po starih srednjeveških obredih in z obilico dragocenih tradicionalnih noš in oblek.
Dež, ki je padal vso noč na skoraj milijon Londončanov, ki so prenočili na ulicah, da bi zjutraj bolje videli kraljevski sprevod, je kmalu po svitanju prenehal in je spet začel padati šele, ko je kraljica zapustila westminstrsko opatijo. (…)
Potem se je začel pravi obred kronanja z vso zapleteno simboliko, mešanico bizantinskih, rimskih in fevdalnih elementov. Kraljici so najprej sneli slavnostni plašč in ogrinjalo, nato pa sta se ji približala canterburyški nadškof in westminstrski dekan z oljem za maziljenje. Štirje vitezi hlačne podveze so prinesli baldahin, ki je med maziljenjem pokril kraljico in škofa. (…)
Ob 12.32 je canterburyški nadškof položil kraljici krono na glavo. Med vzklikanjem »bog čuvaj kraljico« in petjem aleluje so se oglasile salve topov v Hyde Parku, na londonskem Towerju in v Windsoru; (…).
Že v cerkvi so med 7.000 gostov razdelili malo likerja in drugih krepčilnih pijač, po končanem obredu pa so vsi odšli v stranske prostore opatije, kjer je bilo poskrbljeno za telesni blagor. (…)
Primorski dnevnik, 3. junija 1953
Največja slavnost sveta je končana; kronanje Elizabete – dogodek sveta
Svetovne radijske in televizijske postaje v noči na 2. junij in na dan 2. junija so bile posvečene velemestu Londonu, kjer se je vršilo kronanje mlade britanske kraljice Elizabete II. Dogodek je potisnil v ozadje vsa druga svetovna in domača vprašanja v posameznih državah. Celo Francija je pozabila na svojo vladino krizo. Splošno mnenje je, da gre za prireditev, ki bo ostala v zgodovini Velike Britanije kot edinstvena, v zgodovini sveta pa kot ena največjih in najelegantnejših.
Nekateri površni opazovalci teh svečanosti so bili mnenja, da je preveč pompa. Končno gre za žensko, ki je ženska, kakor vse druge. (…)
Vsi so se pa strinjali v tem, da so bile za ta dan oči sveta uprte v London in da se je tam priredilo nekaj res veličastnega. (…)
Enakopravnost (Cleveland), 3. junija 1953
PRIPETILO SE JE NA DAN KRONANJA
(…) Kraljica Elizabeta ima štiri leta starega sina Charlesa, ki je britanski prestolonaslednik. Charles je otrok, kakor vsi drugi. Pri vsej ceremoniji so mu najbolj ugajale godbe, čete, nadvse pa – trompete. Ko pa se je dolgočasil v katedrali spričo verskih ceremonij, je dal v usta palec in ga grizel. Pravijo, da ga je mati kraljica Elizabeta s prestola videla ravno in samo ta trenutek. (…)
Moderna tehnika je pokazala, kaj zna. Kanadska televizija je prenašala slike že istega dne popoldne in sicer ob štirih in 15 minut. Film je prineslo iz Anglije letalo v rekordni brzini. Film so si izposodile tudi ameriške televizijske postaje, dokler niso dobile svojega lastnega.
Enakopravnost, 4. junija 1953
Blesteče kronanje Elizabete II. v Londonu
Ko je po smrti kralja Jurija postala princeza Elizabeta naslednica prestola, se Angleži niso dali prikrajšati niti za ped tradicije kronanja, ki je v Britaniji v navadi že nad 800 let in še dalj. (…) Pri vsem tem pa so v Angliji kronanje pripravili prav tako svečano, kot v času največje moči angleškega imperija, morda prav zato, da dokažejo, da kraljevina še ni izgubila svojega blišča in verjetno tudi zaradi tega, ker do mlade kraljice gojijo Angleži posebne simpatije. (…)
Kraljica je bila po naših pojmih mučenica vseh teh ceremonij kronanja, kjer se je morala ure in ure ravnati kot je zahteval običaj, nositi težka oblačila in krono z briljanti, ki tehta nad 4 kg. (…)
Poleg 73 delegacij različnih narodov in držav sveta je bila ob kronanju navzoča tudi tričlanska uradna delegacija Jugoslavije, ki so jo sestavljali državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, podpredsednik Izvršnega sveta FLRJ Milovan Djilas in načelnik generalnega štaba JLA Peko Dapčević. (…)
Savinjski vestnik, 6. junija 1953
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
