Komisija državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je danes v le nekaj minutah odločila, da ne bo obravnavala pobude rektorjev za ustavno presojo zakona o visokem šolstvu, ki je hudo razjezila visokošolski sindikat. Državna svetnica Branka Kalenić Ramšak, prorektorica na ljubljanski univerzi in sopredlagateljica pobude, je namreč predlagala umik te točke dnevnega reda. Kot razlog je navedla, da »med študenti in zaposlenimi na univerzi ni bila opravljena širša razprava«. Matjaž Gams, drugi predlagatelj pobude, se ni izrekel, ali se z umikom strinja, saj te možnosti po poslovniku ni imel.
Rektor Papič priznal napako
O pobudi za ustavno presojo zakona, ki naj bi s številnimi členi krnil univerzitetno avtonomijo, zaposlenih rektorji niso niti seznanili, kaj šele da bi jih prosili za mnenje. Odločitev je lani potihoma sprejela rektorska konferenca, ki je za dobrih 21.000 evrov naročila tudi pravno mnenje nekdanjim ustavnim sodnikom Ribičiču, Zupančiču in Gradu. Visokošolski sindikat Slovenije (VSS), ki je za pobudo državnemu svetu izvedel letos iz medijev, je nemudoma protestiral. Predsednik ljubljanskega VSS Gorazd Kovačič je rektorju UL Igorju Papiču dal jasno vedeti, da bodo posegli tudi po ostrejših oblikah sindikalnega boja, če se rektorji svoji nameri ne odpovedo. »Tako radikalno razumljena avtonomija, kot so jo utemeljili trije nekdanji ustavni sodniki, bi namreč lahko povečala samovoljo rektorjev, zlasti tistih, ki jim že zdaj ni tuja…«
Ljubljanski rektor Igor Papič je minuli torek na seji univerzitetnega senata napako vsaj deloma priznal. Kot je dejal, bi rektorji lahko pred svojo odločitvijo sprožili kakšno razpravo na to temo. Ostro pa je zavrnil očitek, da so želeli dekanom in rektorjem dati več avtoritarne oblasti. Želijo si le tak zakon o univerzi, da visokošolski prostor ne bo odvisen od centrov politične in ekonomske moči. Kot je danes poudarila tudi prorektorica Branka Kalenić Ramšak: »Država v zadnjem času preveč posega v notranjo organiziranost univerze.« Predsednik VSS Marko Marinčič vztraja, da je nepredstavljivo, da se univerze za svojo avtonomijo borijo s pomočjo države (državnega sveta). Poudaril je, da mora biti država odgovorna do univerz, ki jih je ustanovila, in izrazil upanje, da tokrat ni šlo le za taktičen umik, po katerem se bo pobuda v državnem svetu čez čas znašla še tretjič.
Globoki žepi mariborskih dekanov
Sindikate, kot kaže dogajanje na mariborski univerzi (UM), pa čakajo nove bitke. V torek je zakrožil predlog enega od dekanov, da bi jih morala univerza zavarovati pred odškodninsko odgovornostjo za napake, ki jih pri delu naredijo nenamenoma. Prav taka »napaka« je na vidiku, ob tem ugotavlja predsednica mariborskega VSS Marija Javornik. Dekani naj bi se namreč administrativno, s posebnim sklepom, razbremenili pedagoškega dela, čeprav po merilih o vrednotenju dela tega sploh ne bi smeli storiti. Nato pa naj bi si delo izplačali po avtorskih in podjemnih pogodbah. Sindikat od vodstva UM zdaj zahteva seznam dekanov in prodekanov, s katerega bo razvidno, koliko so na tak način od leta 2011 do 2018 zaslužili tisti dekani in prodekani, ki so si prej priskrbeli ustrezni sklep o razbremenitvi pedagoškega dela.
