Potreba po večji vojaški prisotnosti ZDA se po mnenju Varšave skriva predvsem v »agresivnih ruskih dejanjih, kot smo jih videli v Gruziji leta 2008 in nedavno v Ukrajini leta 2014… Povečana stalna ameriška prisotnost na Poljskem bi Ameriki omogočila strateško prilagodljivost, ki jo potrebuje za soočanje in zavračanje teh groženj.« Poljska je pripravljena oporišče financirati v višini 1,5 do dveh milijard evrov, navaja dokument, kar je lahko pomemben dejavnik za administracijo predsednika Trumpa, ki vztraja, da morajo članice Nata več plačati za svojo varnost, države, kjer so nastanjeni ameriški vojaki, pa več za njihovo prisotnost.
Še preden so dokument komentirali v Washingtonu, se je pričakovano oglasila Moskva. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da bi takšno oporišče zahtevalo protiukrep Rusije, medtem ko je namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško dejal, da bi bilo oporišče huda kršitev temeljne listine o odnosih Rusije in zveze Nato iz leta 1997, kjer piše, da zavezništvo ne bo postavljalo stalnih oporišč na tleh nekdanjih članic Varšavskega pakta. Na Poljskem trenutno ni trajno nameščenih ameriških vojakov, so pa sile, ki rotirajo.
Poljska vlada v dokumentu navaja več razlogov, zakaj je primerna za oporišče. Med drugim omenja, da je ena redkih članic Nata, ki za obrambo namenjajo vsaj dva odstotka BDP, ter navaja tesno zavezništvo med državama. Varšava je denimo edina v EU, ki ima pomisleke do ohranjanja jedrskega sporazuma z Iranom, če bi to prišlo navzkriž z ameriškimi sankcijami proti Islamski republiki. Poleg tega je Poljska nedavno sklenila pet milijard dolarjev vreden vojaški posel z ZDA z nakupom raketnega obrambnega sistema.
