Raziskovalci, ki se v centru blizu Pariza ukvarjajo z delfini, so pred nedavnim izmerili, kako srečni so delfini, ki živijo v tamkajšnjem akvariju. Raziskava, izsledke katere so objavili v znanstveni reviji Applied Animal Behaviour Science, je trajala tri leta.
Kaj najbolj osrečuje delfine?
Projekt so opisali kot prvi vpogled v življenje v ujetništvu »s perspektive živali«. Osredotočili so se predvsem na to, kaj delfine najbolj osrečuje. Ena glavnih ugotovitev je, da delfini izražajo največje zadovoljstvo ob interakciji z jim poznanimi oskrbniki.
Vodja raziskave, doktorica Isabella Clegg, dolgoletna preučevalka delfinov v tematskem parku Parc Astérix, je za BBC povedala, da so želeli ugotoviti, ob katerih aktivnostih se delfini počutijo najbolje. S pomočjo sodelavcev z univerze v Parizu je razvila vrsto metod, ki preučujejo obnašanje delfinov. Bistvo je bilo osredotočenje na različne poze, ki o počutju živali povedo največ. »Želeli smo ugotoviti, katere aktivnosti imajo delfini najraje,« je dejala za BBC.
Najbolj se veselijo človeškega stika
Da bi to ugotovili, so analizirali obnašanje delfinov ob treh različnih aktivnostih. V prvi so se oskrbniki igrali z delfini, pri drugi pa so delfinom dali različne igrače in jih pustili, da se z njimi igrajo sami. Tretja aktivnost je bila kontrolna: pri njej delfinom niso dali ničesar. »Ugotovili smo, da se prav vsi delfini najbolj veselijo človeškega stika,« je o raziskavi dejala Cleggova. Do podobnih ugotovitev so že prišli mnogi oskrbniki v raznih živalskih vrtovih in na farmah. »Močnejše povezave med živalmi in ljudmi so ključne za dobrobit vseh,« dodaja raziskovalka.
Vprašanje o etičnosti živalskih vrtov in podobnih institucij, ki divje živali držijo v ujetništvu, v Franciji že dlje časa razdvaja. Francoska vlada je pred nedavnim zavrnila predlog, ki je predvidel prepoved držanja delfinov v tematskih parkih, kakršen je Parc Astérix.
Če bi imeli izbiro, bi si izbrali življenje v ujetništvu?
Susanne Schultz z univerze v Manchestru, strokovnjakinja za družbeno vedenje morskih sesalcev v divjini, pa opozarja, da z opravljeno študijo ne morejo dognati, ali je delfin v ujetništvu srečnejši, kot bi bil na svobodi, torej v divjini. »Ne gre za veliko dognanje, da delfini v ujetništvu iščejo človeški stik. A to še ne pomeni, da bi si izbral takšno življenje, če bi dejansko imel izbiro,« pojasni.
