V tekmi za (dobre) sodelavce, ki se zadnje čase zdi kot šprint na dolge proge, je blagovna znamka delodajalca (employer branding) izjemnega pomena. Izkazuje njegovo sposobnost dosegati prepoznavnost med konkurenco in privabiti natančno tisti kader, ki ga potrebuje. Podjetje se namreč ne prodaja samo svojim kupcem, o pomembnosti in koristnosti sodelovanja ne prepričuje samo svojih dobaviteljev in kupcev, pač pa se mora uspešno »prodajati« tudi svojim sodelavcem – sedanjim in prihodnjim.
»Zavedati se moramo, da ugled delodajalca obstaja, tudi če ga sploh ne gradimo. Vprašanje je le, kakšen je in ali se razvija optimalno v smeri, ki jo želimo. Vprašanje je tudi, ali je odraz stanja ali zgolj pomanjkljivega ali celo prekomernega komuniciranja v javnosti. K ugledu delodajalca, ki odraža realno stanje v podjetju, ogromno prispevajo prav vodje in sistemi vodenja v podjetju. Vodstvo in vodje v podjetju morajo poznati svojo vlogo in vpliv komunikacije ali nekomunikacije z zaposlenimi na podobo delodajalca,« pojasnjuje Petra Treven Bernat, direktorica Trescona.
Kaj se moramo vprašati
Če želi organizacija zgraditi dobro blagovno znamko, se mora najprej vprašati, kakšen je njen trenutni položaj na trgu dela. Prvi kazalnik je, kakšen kader se zanima za delo v podjetju in prijavlja na oglase za prosta delovna mesta. Prav tako se mora podjetje vprašati, kakšen kader ga zapušča in zakaj odhaja. Ali so to perspektivni kadri, ki so pričakovali, da bodo lahko razvijali svoje potenciale, a jih niso mogli? Ena največjih napak namreč je, da se podjetje ne drži psihološke pogodbe z zaposlenim oziroma ne izpolni danih obljub.
Na zadovoljstvo zaposlenih in njihovo promoviranje podjetja navzven in navznoter močno vpliva njihovo zaupanje v prihodnost podjetja. Zato je zelo pomembno, da zaposleni vedo, zakaj njihovo podjetje sploh obstaja in zakaj je uspešno, v čem je boljše od drugih, kam gre in kako približno ekonomsko stoji. Osnova komuniciranja so informacije, in to prave.
»Če jih ni, jih ljudje oblikujejo sami in potem se podoba delodajalca nehote izkrivi tudi v čisto napačno oziroma nerealno smer. Zaposleni bi morali imeti interes in pričakovanje, da imajo informacije in jih tudi razumejo, saj to pomeni razumeti semafor, ki lahko signalizira varnost zaposlitve za prihodnost,« poudarja Petra Treven Bernat. Tega je na splošno v našem gospodarstvu, kaj šele v javnem sektorju, premalo. Zaposleni, ki vsaj približno poznajo stanje v podjetju, so v neformalnem pogovoru z drugimi javnostmi, ki vplivajo na to, kdo se bo podjetju pridružil in kdo ne, zgovorni, brez zadrege, ponosni, suvereni, prepričljivi, pozitivni in v takem podjetju bi želel delati vsakdo.
Zelo pomembna za gazele
Blagovna znamka delodajalca je izjemnega pomena tudi za gazele, hitro rastoča podjetja, ki sicer v večini primerov glavnino prihodkov ustvarijo na globalnih trgih. Zavedajo se namreč, da kader še najlažje dobijo doma in da morajo biti prav zato v lokalnem okolju najbolj vidne. »Večjih težav z iskanjem kadra ta trenutek še ne zaznavamo. Kandidati se za sodelovanje z nami pogosto odločijo na priporočilo naših sodelavcev. Z vidika zaposlovanja so ravno zaposleni najboljša reklama za podjetje. Ko kandidat vstopi v našo hišo, spozna naše okolje in začuti ustvarjalno energijo, se po pravilu odloči za sodelovanje z nami,« pojasnjuje Ilijana Šuligoj Javornik iz RLS merilne tehnike, gazele, ki je bila prepoznana za najboljšega zaposlovalca Zlate niti 2017.
In kje se skrivajo priložnosti za graditev podobe dobrega delodajalca? »Na vsakem koraku, če popišemo procese in definiramo stične točke, kjer se bodoči zaposleni sreča s komer koli iz našega podjetja oziroma našim podjetjem v zvezi z zaposlitvijo oziroma delom pri nas. Prav tako je pomembno definiranje točk, ki so ključne za zadovoljstvo na delovnem mestu in komuniciranje tega zadovoljstva navzven pri obstoječih zaposlenih. Ko smo stvari definirali, pa je treba razmisliti, kakšna je želena ciljana podoba, in narediti akcijski načrt ukrepov in aktivnosti, s katerimi jo bomo dosegli,« pojasnjuje Treven-Bernatova.
Organizacija ali podjetje se mora zavedati, da na podobo delodajalca vpliva mnenje potencialnega kandidata: kje lahko parkiramo, kako nas sprejme vratar, kako najdemo mesto zaposlitvenega razgovora, kdo in na kakšen način vodi razgovor, kdo je prisoten, kdo ni, kako hitro dobijo kandidati povratno informacijo, ali v podjetju sploh dvigujejo telefone, komunicirajo samo po elektronski pošti ali po modernih medijih, sploh če se s kandidati dogovarjajo o zaposlitvi na digitalnih delovnih mestih, ali dobijo sliko o celotnem podjetju in delovnem mestu…
»V času boja za nadpovprečne oziroma ustrezne kadre je postalo ključno, da podjetja hitro in jasno predstavijo zaposlitveno ponudbo bodočemu zaposlenemu, saj je pritisk delodajalcev ogromen in človek v dveh, treh dneh že dobi novo ponudbo.«