Daljših tur se ne lotevamo sami
Priporočljivo je, da se oseba, ki se loteva turnega kolesarstva, že na samem začetku svoje turnokolesarske kariere posvetuje z izkušenim turnim kolesarjem, saj je turno kolesarstvo specifična aktivnost, pri kateri je dobro vedeti določene podrobnosti, ki so neukemu opazovalcu skrite. »Začne se z izbiro primernega gorskega kolesa, nadaljuje s primerno obleko in opremo ter na vsaki turi ne nazadnje tudi s primerno prehrano in pijačo. Naš novopečeni turni kolesar je običajno v povprečni psihofizični kondiciji, ki se pa iz ture v turo izboljšuje. Na začetku izbiramo lažje ture, po možnosti pod vodstvom turnokolesarskih vodnikov, ki nam olajšajo marsikakšno tegobo, pozneje pa z druščino, ki jo spoznamo na izletih, dosegamo višje in bolj oddaljene, še lepše cilje,« orisuje Armentano. Zaradi varnosti se daljših, težjih tur sami ne lotevamo. Začetno znanje in izkušnje lahko nabiramo na vodenih turah, ki jih objavljajo turnokolesarski vodniki ali pa sami kolesarji. »Lahko pa se pridružimo Šoli turnega kolesarstva, ki se po začetkih v turnokolesarskem odseku PD Kranj počasi širi po turnokolesarskih odsekih planinskih društev po vsej Sloveniji,« razlaga sogovornik, doma iz Kranja.
V hribih je kultura doma
Gorski kolesarji so poti sprva uporabljali po lastni presoji, brez omejitev, in to je pripeljalo do vse pogostejših nesporazumov z drugimi uporabniki planinskih poti, lovišč… Nekatere planinske poti so sicer primerne tudi za turno kolesarjenje (širše, manj strme, manj obiskane), nikakor pa niso primerne za spust. Ker nekateri kolesarji tega niso upoštevali, se nekateri planinci počutijo ogrožene, turni kolesarji po krivem obdolžene, peščica neodgovornih kolesarjev pa si lasti pravico, da na planinskih poteh dela, kar hoče. A sogovornik, kot pravi, v vsej svoji turnokolesarski karieri ni imel slabe izkušnje s pohodniki, kadar je bil s kolesom v planinah. »Med turnimi kolesarji je priljubljen rek: za dva pametna se vedno najde dovolj prostora… tudi za tri, če je treba. Deljenje med 'mi' in 'oni' se mi ne zdi ustrezno. V določenem trenutku smo vsi prišli po določeni poti na določen vrh, kjer smo se srečali. Ljubitelji narave, planinci, gorniki,« našteva sogovornik in v smehu pripomni: »Eni z gojzarji, drugi s palicami, tretji s kolesom, vsi pa srečni, da nam je dan privilegij uživati v gorah. Kolesarji počakamo, damo prednost pešcem. Ko je pot prosta, se soočimo z njo. To je vsa umetnost.«
Kolesarji so dobri gostje
Slovenija je raj za turno kolesarstvo. Za začetek lahko pogledamo traso STKP (na povezavi https://ktk.pzs.si/stkp/), na kateri so planinske koče, kmečki turizmi in drugi gostinsko-turistični ponudniki, pripravljeni ponuditi vse, kar turni kolesar na večdnevnem izletu potrebuje. Pri načrtovanju izleta se lahko zainteresirani obrnejo na turnokolesarske vodnike iz bližnjih planinskih društev ali turistične agencije, ki imajo usposobljene turnokolesarske vodnike z licenco PZS. Vsekakor je take ture treba skrbno načrtovati, da pozneje na njih uživamo pri potovanju in doseganju ciljev. Na bolj turistično razvitih območjih in v določenih planinskih kočah so ponudniki turističnih in gostinskih storitev že prepoznali turne kolesarje kot dobre goste. Je pa v zadnjih nekaj letih opaziti vedno večjo ozaveščenost o naši prisotnosti in temu primerno se prilagaja tudi ponudba na posameznih točkah.
Primer dobre prakse pri sosedih Avstrijcih
Sosedje Avstrijci, ki v poletnih mesecih ponavadi beležijo veliko boljši obisk kot v zimskih, prav tako stavijo na aktivne goste. Nekaj več kot 400 kilometrov dolga krožna kolesarska pot je vabilo, da v vinorodni deželi Štajerski spoznate njene ljudi, kulinarične posebnosti, vinograde in nasade jablan, polja in rečno pokrajino, naravni park Pöllauer Tal in južno Štajersko, terme in hotele dobrega počutja med zgodovinskimi mesti Hartberg, Bad Radkersburg, Leibnitz, Deutschlandsberg in Gradec. Osem od udobnih do zahtevnih športnih etap vabi, da med kolesarjenjem odkrijete pestro pokrajino, kulturne zaklade, kulinarične dobrote in štajersko gostoljubje na celotni turi.
Tako sta od letošnje pomladi na voljo kar dve dodatni trasi, ki bosta po eni strani podaljšali kolesarske užitke, po drugi strani pa predstavljata tudi dve novi samostojni krožni poti. Prva je »Domovina lipicancev«, kar 72 kilometrov dolga regionalna zaokrožena kolesarska pot, ki vodi iz vinorodnega kraja Stainz v domovino lipicancev – kobilarno Piber. Na poti boste odkrivali dvorec Stainz z mogočnim lovskim muzejem, kolesarili mimo vinogradov ob Schilcherjevi vinski cesti in prispeli do lipicancev. Pot je srednje zahtevna, ne manjka pa možnosti za okrepčilo v vinotočih.
Druga, nič manj atraktivna, pa je pot Južna Štajerska: 56 kilometrov dolga kolesarska pot vas popelje od kraja Vogau z razstavo štajerskih vin prek Gomilice (Gamlitz), Sernaukogla, Lučan in od tam naprej v Ivnik (Eibiswald) in Schwanberg. Široka mreža linijskih povezav hitrih vlakov na Štajersko in železniške povezave avstrijskih železnic (Österreichische Bundesbahn) med seboj povezujejo številne kraje in mesta s kolesarskimi turami vinorodne dežele Štajerske.
Vesna Levičnik