Ilindenska vstaja je bila oborožen upor Makedoncev proti Turkom v času Otomanskega cesarstva leta 1903. Začeli so jo na Ilijev dan 2. avgusta 1903. Makedonci so ustanovili Kruševsko republiko, ki je deset dni, preden so jo zavzeli Turki, uživala samostojnost.
Na Ilijev dan leta 1944 pa se je zgodil še en pomemben dogodek za Makedonijo. V samostanu Prohor Pčinjski na jugu Srbije je namreč potekalo 1. zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Makedonije (ASNOM), ki je sprejelo sklep o vključitvi Makedonije v SFRJ, obenem pa postavilo temelje makedonski državnosti. Ilindenska vstaja, Kruševska republika in zasedanje ASNOM tako predstavljajo najpomembnejše mejnike v zgodovini Makedonije.
Zato ne preseneča, da je po koncu vrha EU v Sofiji na temo zahodni Balkan iz bolgarske prestolnice prišla novica, da sta se premierja Makedonije in Grčije Zoran Zaev in Aleksis Cipras morda dogovorila, da bodo Atene priznale severno sosedo pod imenom Republika Ilindenska Makedonija. Ali sta premierja zares našla za obe strani sprejemljivo rešitev za skoraj tridesetletni spor – ime države Makedonije, zaradi katerega so Atene slednji zapirale vse poti do evroatlantskih povezav, nobena stran ni uradno potrdila.
Makedonski premier je optimistično izjavil, da pričakuje sklenitev dogovora do konca julija, saj naj bi v Sofiji naredili nov velik korak naprej. Precej bolj zadržan pa je grški premier, ki je sicer zadovoljen z napredkom, a napoveduje še dolgo pot do končne rešitve. Resnici na ljubo, oba predsednika vlad čaka doma kopica težav, zanimivo pa je, da je bolj optimističen Zaev, ki mora v primerjavi s Ciprasom preskočiti še višjo oviro.
Nared naj bi bila tudi časovnica
Nekatere grške stranke, gibanja in tudi grška pravoslavna cerkev nasprotujejo vsakemu predlogu imena, ki bi vsebovalo besedo Makedonija. Ciprasu grozijo s tožbo pred sodiščem zaradi »izdaje« nacionalnih interesov. A tudi če mu uspe zriniti skozi parlament Ilindensko ali Zgornjo ali katero koli drugo Makedonijo, ga verjetno čaka referendum, ki bi bil glede na razpoloženje Grkov še višja ovira.
Vse to čaka tudi Zaeva, le da ima makedonski premier še eno težavo. Zaradi spremembe imena bo treba spreminjati tudi ustavo, za kar potrebuje dvotretjinsko večino v parlamentu, ki pa je nima. Težko pa je verjeti, da bo opozicijska nacionalistična VMRO-DPMNE dvignila roko za ustavno spremembo, pa čeprav je ponujeno ime kompromis, ki bi Makedoniji na stežaj odprl evropska vrata. Načrtovalci »urnika« preimenovanja so se, če drži informacija o nadaljnjih postopkih, teh težav očitno zavedali. Zato so tudi predvideli »korenčke«, ki naj bi makedonsko javnost in stranke prepričali, da EU tokrat misli resno. Po doseženem dogovoru med vladama predvidoma v začetku junija naj bi do junijskega vrha EU Makedoniji poslali uradno vabilo za začetek pogajanj o članstvu v EU, prav tako naj bi v tem času začeli priprave na pogajanja o vstopu v Nato. Ves proces spreminjanja imena in prilagajanja pa naj bi trajal dve leti. V tem času pa naj bi se nacionalistične strasti toliko umirile, da ime Republika Ilindenska Makedonija ne bi bilo več tako »moteče«.
