Hrvaška danes prvič prevzema predsedovanje odboru ministrov Sveta Evrope, in to le nekaj dni zatem, ko je njegova komisija proti rasizmu in nestrpnosti opozorila na dramatično stopnjevanje rasističnega in nestrpnega sovražnega govora proti pripadnikom srbske in romske manjšine ter beguncem in skupnosti LGBT v hrvaški javnosti.
Na čelu odbora ministrov Sveta Evrope bo v naslednjega pol leta podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić, ki je na opozorila komisije odgovorila z besedami, da »glede človeških pravic nikoli ni možno narediti dovolj«. Povedala je, da je Hrvaška medtem naredila nekaj premikov, da bi izboljšala stanje omenjenih manjšin ter da je pripravila načrte in strategije za boj proti nestrpnosti, vključno z akcijskim načrtom za izobraževanje in zaposlovanje Romov. Slednje je bilo eno izmed ključnih priporočil iz poročila Sveta Evrope, skupaj s priporočilom, naj v šolah obvezno uvede izobraževanje o človekovih pravicah v okviru državljanske vzgoje.
Poveličevanje ustaštva le prekršek
Komisija Sveta Evrope je med lanskim obiskom na Hrvaškem ugotovila, da se krepi nacionalizem, posebej med mladimi, ki javno poveličujejo fašistični ustaški režim. V hrvaških medijih, predvsem na spletnih portalih, je zaslediti rasistične in ksenofobične izraze na račun Srbov, Romov, istospolnih oseb in beguncev. Prišlo je tudi do fizičnih napadov na pripadnike teh manjšin kot tudi na njihovo premoženje, navajajo v organizaciji za zaščito človekovih pravic, demokracije in vladavine prava, ki združuje 47 evropskih držav.
Iz Strasbourga so ostro kritizirali hrvaške oblasti, ker niso primerno odgovorile na krepitev nestrpnosti, ter poudarili, da državni uradniki zelo redko javno obsodijo sovražni govor. Obenem pa so pohvalili spremembe hrvaške kazenske zakonodaje, ki po novem določa kaznovanje nasilnega obnašanja v javnosti zaradi nestrpnosti in kaznovanje skupin, ki spodbujajo rasizem. Vendar so tudi poudarili, da na Hrvaškem primere sovražnega govora in nasilja večinoma obravnavajo kor prekršek in ne kaznivo dejanje, medtem ko predpise proti rasizmu redko tudi uveljavijo. V Svetu Evrope so ocenili, da gre za neznanje in nestrokovnost v pravosodju. Dodali so, da morajo hrvaške oblasti zagotoviti, da bo zaživel akcijski načrt za integracijo azilantov, ter sprejeti načrt za boj proti homofobiji in transfobiji.
Carigrajska konvencija še aktualna
Pejčinović-Burićeva je med prednostnimi nalogami hrvaškega predsedovanja Svetu Evrope, ki ga bo na današnjem ministrskem srečanju v Helsingoru prevzela od Danske, napovedala, da si bodo prizadevali za zaščito nacionalnih manjšin in ranljivih skupin kot tudi za boj proti korupciji, za decentralizacijo in krepitev lokalne samouprave ter za zaščito kulturne dediščine. V napovedi predsedovanja je tudi zavrnila trditve, da je Hrvaška prejšnji mesec sprejela evropsko konvencijo o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskam in v družini, ki je bolj znana kot carigrajska konvencija, samo zaradi prevzemanja vodenja Sveta Evrope. Na odlašanje hrvaške ratifikacije je ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk Zagreb opozoril ravno Svet Evrope.
Ob ratifikaciji je hrvaška vlada sicer objavila posebno izjavo, s katero je pojasnila, da konvencija ne uvaja teorije spola v hrvaško zakonodajo in izobraževanje ter ne spreminja ustavnega določila o zakonski zvezi kot skupnosti ženske in moškega. To ni zadovoljilo konservativnih in desničarskih krogov, ki nameravajo do 27. maja zbrati najmanj 380.000 podpisov za referendum o odstopu Hrvaške od konvencije, ki so ga liberalni krogi na Hrvaškem doživeli kot poskus udara na ženske in skupnost LGBT.
