Izvor posnetka, ki je obkrožil svet, ni povsem dorečen. Po eni razlagi naj bi ga objavil 18-letni dijak iz ZDA, podobno trdita še dva ameriška dijaka, medtem ko nekateri trdijo, da zvočni posnetek izhaja s spletne strani vocabulary.com. Zagotovo pa je spletna mrzlica dobila pospešek v sredo, ko se je sledeča objava z zvočnim posnetkom začela širiti po globalnih družabnih omrežjih in pozivati uporabnike, da tudi sami sporočijo, kaj slišijo.

V igro se je vključilo na sto tisoče uporabnikov, njihova mnenja pa so bila deljena – Laurel ali Yanny – vsak posameznik je bil trdno prepričan v to, kar sliši, mnogi pa so se spraševali, kako to, da so odstopanja v besedah, ki jih slišimo, tako velika in sploh možna?

Za kaj v resnici gre?

Profesor govornih, jezikovnih in slušnih znanosti na Univerzi v Arizoni Brad Story je za Quartz opravil majhen eksperiment, s katerim je želel pojasniti dilemo z družabnih omrežij. Viralni zvočni posnetek je dal skozi detektor valovnih dolžin, ki vizualizira njegove frekvence, hkrati pa je posnel sebe, medtem ko izgovarja besedo Laurel in besedo Yanny vsako posebej.

Ob analizi je ugotovil, da so si frekvenčni vzorci obeh besed zelo podobni. Zvok nastaja z vibriranjem na določenih frekvencah. Če imata dve besedi podobne vzorce frekvenc, lahko zvenita podobno. »Pri nizki kakovosti snemanja, kot je na posnetku, o katerem govorimo, in širokim naborom različnih naprav, na katerih ljudje posnetek poslušajo, ni presenetljivo, da nekateri slišijo besedo, kot je Yanny,« je pojasnil. Se pa valovna oblika besede Laurel bolje ujema z valovno obliko prvotnega posnetka, zato pravi, da robotski glas na posnetku verjetno izgovarja besedo Laurel.

Na New York Timesu so razvili tudi zabavno orodje, s katerim lahko spreminjate frekvenco izgovorjene besede in tako slišite obe imeni - na eni strani Laurel in na drugi Yanny.

Možgani se lahko naučijo natančneje slišati

Vodja zvočnega laboratorija Brainvolts za nevroznanost na univerzi Northwestern v Illinoisu Nina Kraus je k spletni dilemi dodala še eno pojasnilo. »Na način, kako slišimo zvok, vplivajo naše pretekle izkušnje z zvokom, kaj o zvoku vemo,« je pojasnila. Ko smo enkrat naučeni, da slišimo določen zvok, ga bomo v prihodnje slišali lažje.

Kot primer si lahko predstavljamo dva ločena posnetka ene in iste besede, le da je na prvem ta izgovorjena bolj razločno, na drugem pa je govor bolj izkrivljen. Če bi najprej slišali slabši posnetek, besede ne bi razumeli. Če bi najprej slišali boljši posnetek in besedo razumeli, bi jo slišali tudi ob poslušanju slabšega posnetka, saj bi že vedeli, kaj moramo poslušati. Krausova poudarja, da se naši možgani lahko z leti naučijo bolje in natančneje slišati, kar pomeni, da bi ob zadostni količini vaje, tudi na viralnem posnetku vsak lahko slišal oba imena.

video dneva zvok avdio besede sluh internet splet fenomen frekvence valovanje posnetek video twitter ime