Jernej Kruder, trenutno vodilni v svetovnem pokalu v balvanskem plezanju, je na aprilski predstavitvi slovenske športnoplezalne reprezentance dejal, da upa, da bo lahko še naprej čim več plezal v plezališčih (in selektor Gorazd Hren je ob tem malo zavil z očmi). »Čar plezanja v skali je zame v tem, da sem v naravi, na svežem zraku, in se sam odločam, kdaj in kaj bom plezal,« pravi Jernej Kruder, ki velik del svojega plezalskega mojstrstva dolguje naravnim plezališčem, še posebej »domačemu« Kotečniku. Zato je tudi brez pomisleka postal podpornik projekta OSP (Opremimo slovenska plezališča), s katerim so začeli lani v okviru PZS, da bi zagotovili nadaljnji trajnostni razvoj plezališč.
Športnoplezalni vodnik Slovenija obsega skoraj sto urejenih naravnih plezališč in približno 5000 opremljenih smeri, vodje projekta OSP pa so pri nas našteli celo 120 plezališč in več kot 5500 smeri. Večina smeri je plod dela plezalnih zanesenjakov, predvsem Vilija Gučka, Toma Česna in Albina Simoniča, ki so že pred desetletji začeli »navrtavati« smeri v plezališčih, s čedalje večjim obiskom plezalcev pa se povečuje potreba po njihovem vzdrževanju in preopremljanju. »Naravna plezališča so pomemben poligon za veliko ljudi, od mladih do starih, od rekreativcev do vrhunskih športnikov, ob primernem trajnostnem upravljanju pa imajo tudi velik tudi turistični potencial,« pravi plezalec, trener in opremljevalec smeri Jurij Ravnik, eden iz skupine predanih plezalcev, ki so se lotili obnove plezališč. »S projektom OSP nagovarjamo vse obiskovalce plezališč k aktivni udeležbi pri njihovi oskrbi in k donacijam v Sklad slovenskih plezališč za preopremljanje in urejanje plezalnih smeri ter plezališč v Sloveniji,« pravi koordinator projekta Štefan Wraber. Nadzor nad stanjem opreme v smereh, njihovo načrtno, kakovostno in strokovno opremljanje ter reševanje težav z lokalnimi skupnostmi bodo zagotovili ohranitev in razvoj plezališč tudi v prihodnosti, še pravi Wraber in dodaja, da poskušajo na ta način povezati vsa nacionalna plezališča v enoten sistem vzdrževanja. Ne nazadnje želijo tudi s primernim plačilom pošteno nagraditi trud opremljevalcev in jih motivirati za preopremljanje dotrajanih smeri, še pravi Wraber. Začeli so s popisom smeri in stanja opreme v plezališčih, uredili računalniško bazo smeri, opreme, opremljevalcev in posegov ter vzpostavili mrežo regionalnih koordinatorjev in strokovno skupino za opremljanje plezališč, pripravili pa so tudi kodeks obnašanja oziroma Zavezo za plezališča in obrazec za javljanje težav v plezališčih. Do sedaj so »ospovci« zbrali nekaj več kot 6000 evrov in jih porabili nekaj več kot 1300. »V prihodnjih mesecih bo Sklad slovenskih plezališč začel aktivno delo v plezališčih, načrtujemo vzdrževanje in preopremljanje v Črnem Kalu, Mišji peči, Ospu, Bohinjski Beli, pod Reško planino, v Čolnišču, Logarski dolini, Završnici, Turncu in Kotečniku,« pravi Štefan Wraber.
