V Iraku se bo dobrih osemnajst milijonov volilnih upravičencev danes podalo na prve parlamentarne volitve po padcu Islamske države in četrte po padcu Sadama Huseina leta 2003. Pričakovati je, da bo zmagovalec iz vrst šiitskih politikov, ki imajo tokrat pet večjih predvolilnih blokov. Manjšinski suniti imajo le dva in so brez pravega voditelja, obenem se počutijo še naprej zapostavljeni ter tarča obtožb o simpatiziranju s poraženim kalifatom. Kurdi so prav tako nezadovoljni s svojimi politiki, ki so po lanskem uspelem referendumu neuspešno izpeljali razglasitev neodvisnosti iraškega Kurdistana in postavili na kocko težko izborjeno avtonomijo regije.
Pet šiitskih blokov in trije izstopajoči politiki
Glavni šiitski kandidati so trije. Prvi je zmerni aktualni premier Hajder Al Abadi, ki kampanjo gradi na porazu Islamske države in kurdskih osamosvojitvenih teženj. Nagovarja pragmatične volilce, in to ne nujno le šiitov, saj mu priznavajo, da je usmerjen v prihodnost, a tudi pripisujejo krivdo za slab gospodarski položaj. Na premierskem sedežu bi ga radi videli tudi mnogi v tujini, saj krmari med interesi ZDA in Irana, dveh glavnih zaveznikov Bagdada.
Njegov glavni tekmec je podpremier in nekdanji predsednik vlade Nuri Al Maliki, ki je na položaju izgubil vojno z Islamsko državo in se hoče vrniti. Je tesnejši zaveznik Teherana, obljublja pa tudi, da bi odpravil formalno delitev oblasti, po kateri je predsednik iraške vlade vedno šiit, parlamenta sunit, države pa Kurd.
Tretji vplivnejši šiitski kandidat je poveljnik šiitskih milic Hadi Al Amiri. Za mnoge šiite je junak, ki je odigral ključno vlogo pri porazu Islamske države. Govori farsi in je bil v času Huseina šest let v izgnanstvu v Iranu, ki ga zelo podpira.
Od teh izidov bo torej odvisno tudi, kolikšen bo vpliv Teherana v Iraku.
Suniti so precej izgubljeni
Suniti imajo dva večja politična bloka, ljudje pa so globoko razočarani, mnogi brez prave življenjske perspektive. Milijoni so notranje ali zunanje razseljeni po taboriščih ali pa skušajo postaviti na noge razsute domove. Čutijo tudi, da jih kolektivno obtožujejo naklonjenosti Islamski državi. Pravega političnega voditelja nimajo, bivši so večinoma diskreditirani. Glavna bloka sta Al Karar al Iraki, ki ga vodita eden od treh podpredsednikov države in župan Mosula, ter zavezništvo Vatanija, ki ga vodi predsednik parlamenta Saleh Al Mutlak.
Kurdi pa so jezni na svoje voditelje zaradi zgodbe z osamosvajanjem. Zato je mogoče, da se bodo bolj obrnili na nove stranke, kar lahko razbije tradicionalno enotni kurdski blok v parlamentu, kar mu je dajalo večjo težo. Veliko bi lahko izgubila vodja Kurdske delavske stranke Masud Barzani in tudi Domoljubna stranka Kurdistana, ki jo najedajo notranji spori. Na njun račun pa bodo najbrž pridobile manjše stranke.
Rezultati naj bi bili znani že danes. ba, agencije
