Gabrijel Gruber, jezuit, hidrotehnik in arhitekt, rojen leta 1740 na Dunaju, je končal filozofske in teološke študije v Gradcu. Leta 1755 je vstopil v jezuitski red, štirinajst let pozneje pa je prišel v Ljubljano, kjer je poučeval risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko na stolici za mehaniko, ki jo je s pomočjo deželnih stanov ustanovila Kranjska kmetijska družba.
Gruberjeva palača z astronomsko opazovalnico
Kot član te družbe je delal poskuse za izdelavo papirja iz lesnega žaganja in proučeval uporabo kolovrata z dvema vretenoma. Največ zaslug ima pri urejanju razpuščenega gradbeništva na Kranjskem; njegova učenca sta bila Jožef Marija Šemrl in Leopold Hofer. Med letoma 1772 in 1781 je bil direktor navigacijske direkcije v Ljubljani, ki je skrbela za izboljšanje plovbe po Ljubljanici, Savi in Kolpi.
Leta 1772 je začel graditi po njem imenovan prekop v Ljubljani, da bi rešil mesto pred poplavami in omogočil odvodnjavanje Ljubljanskega barja. Leta 1773 je na robu Levstikovega trga, pri jezuitskem kolegiju, načrtoval poznobaročno palačo (Gruberjeva palača, zdaj Arhiv Slovenije). V njej je vodil šolo za mehaniko in hidravliko, imel knjižnico za mehaniko in poljedelsko stroko, zbirko ladijskih modelov ter rudninske in naravoslovne zbirke. Šola je imela astronomsko opazovalnico. Palačo je dal okrasiti s štukaturami, ovalnim stopniščem in kapelo, ki jo je neposredno po nastanku (vsaj že 1781) poslikal Martin Johann Schmidt.
V stari zvezdoglednici najprej gostilna, potem še hotel
Leta 1840 je stari zvezdoglednici tedanji lastnik Anton Virant dodal obširen prizidek in v njem odprl gostilno s prenočišči. Oktobra 1844 je gostilno prevzela Marija Virant. Kmalu po tem, ko so gostilni dodali kavarno, se je dvignila med ljubljanske hotele.
V letu 1856 se je kot najemnik pojavil Tomo Kavčič. Dokler je zboroval v nekdanji Reduti kranjski deželni zbor, je bilo pri Virantu zbirališče slovenskih poslancev. Filharmonično društvo je okoli leta 1860 tu priredilo koncert. Avgusta 1878 je stavba prešla v last Oskarja, Antona in Marije Polley, poročene Macale (verjetno otrok vnovič poročene Marije Virant). Junija 1880 jo je kupila Marija Lenče, pet let pozneje pa se ob hotelu omenjata velik vrt in kegljišče. Oktobra 1887 je bila lastnica stavbe Kranjska hranilnica.
Ime je ostalo
Leta 1898 se v Fišerjevem vodniku za Ljubljano Zvezdoglednica ne pojavlja več med hoteli, temveč je omenjena kot boljša gostilna za prehodne goste. Ime hotel pa se je za stavbo očitno še vedno ohranilo. Leta 1901 naj bi namreč v »hotelu Wiranth imelo sestanek društvo kranjskih tapetarjev in preprogarjev«, nekaj let pred tem pa je bil v prostorih, kjer je bil prej hotel Pri zvezdoglednici, ustanovni sestanek Jugoslovanske socialnodemokratske stranke – natančneje leta 1896, v spomin na ta dogodek pa so na fasadi postavili spominsko ploščo. Leta 1922 je zgradbo pridobila Poštna direkcija in jo leta 1924 preuredila pod strokovnim vodstvom konservatorja Franceta Steleta. Po drugi svetovni vojni je prišla v državno last. Po letu 1953 se je Poštni direkciji v stavbi pridružil še Državni arhiv Slovenije, od leta 1965 pa je v Gruberjevi palači in Virantovi hiši samo še Arhiv Republike Slovenije.
Zgodovino hotelov v Ljubljani sta preučili in zapisali Barbara Pešak Mikec, prof. zgodovine in sociologije, arhivska svetovalka, in Nataša Budna Kodrič, univ. dipl. zgodovinarka, arhivska svetovalka.
