Dokaj trdno smo namreč prepričani, da velika večina kupcev, ki so se odločili za odmik od do pred kratkim v Evropi tako zelo priljubljenega pogonskega sredstva, niti ne zna dobro pojasniti, zakaj je to storila. Pa je med njimi tudi veliko takšnih, ki so pred tem leta in leta prisegali prav na dizle. Ob vsem bombardiranju z vseh strani so pač sprejeli posplošeno razlago, ki, če izluščimo le bistvo, pravi nekako takole: »Dizli so umazani, roke stran od njih.« Pri čemer si za podrobnosti verjetno niso vzeli časa. Če bi si ga, jim niti med vrsticami ne bi bilo treba brati, da ni čisto tako, vse je bilo namreč, vsaj večinoma, navedeno črno na belem. Vzemimo le enega izmed najbolj svežih primerov, tistega v zvezi z možnostjo uvedbe prepovedi vstopa avtomobilov s starimi dizelskimi motorji v nekatera nemška mesta, kar si je marsikdo tolmačil povsem poenostavljeno, kot da so odslej vsa nemška mesta zaprta za dizle. Pri čemer je v resnici zgolj v tem primeru spregledal dve stvari. Prva, manj pomembna, je bila, da ta možnost zdaj zgolj obstaja, je dovoljena (prej niti ni bila), druga, pomembnejša pa, da bo (če bo) omenjena prepoved veljala za vozila s starimi dizelskimi motorji. Z novimi, ki so vgrajeni v nova vozila in so precej bolj čisti, vse skupaj torej nima nikakršne zveze. Če torej upoštevamo vse zapisano, odmik kupcev novih vozil od dizelskih motorjev je in hkrati ni logičen. Pri čemer pa je precej nelogično to, kaj je bila izbira večine teh, ki so se dizlu odrekli.
Če nekako namreč še sprejmemo, da so avtomobili, katerih način pogona bolj ali manj podpira elektrika, »čistejši« (dasiravno je tudi to precej bolj kompleksna zadeva, ki da pod črto zanimivo drugačne rezultate, o katerih pa kdaj drugič), bi pričakovali, da se bodo tisti, ki jim dizel ni (več) po godu, v večjem številu obrnili prav k njim. A ni tako. Omenjeni sicer na evropski ravni še naprej beležijo rahlo rast prodaje, večina »dizelašev« pa je prebežala k – bencinarjem. Delež prodaje novih avtomobilov z dizelskimi motorji je tako v Evropi v letošnjem prvem četrtletju padel že na vsega 38 odstotkov (lani je bil v enakem obdobju 46-odstoten), delež tistih z bencinskimi pa zrasel že na 55 (lani je bil 48-odstoten). Le za dober odstotek je medtem zrasel delež vozil na alternativne vire pogona.
Nelogično? Do neke mere zagotovo. Koristi od tega namreč nima nihče, niti okolje, ki naj bi bilo prva skrb, ne. Če bomo, in očitno počnemo prav to, dizelske motorje le zamenjali z bencinskimi, bomo namreč naredili bolj malo ali nič, marsikdo bi znal povedati celo, da še več škode. Prvi negativen učinek se je pokazal že s tem, da je lani na evropski ravni povprečen izpust najbolj izpostavljenega škodljivega plina iz avtomobilov, ogljikovega dioksida, pri novih vozilih ravno zaradi povečane prodaje tistih z bencinskimi motorji prvič v zadnjih desetih letih zrastel. O drugem pa pričajo tudi nekatere najnovejše neodvisne študije, tudi zelo poglobljene, ki nesporno zaključujejo, da najnovejši in najbolj moderni dizelski motorji v povprečju onesnažujejo manj od bencinskih.
