S tem si prizadeva omiliti krizo, ki je letos prizadela pridelovalce njihovega nacionalnega sadeža – kivija. Prvič po več kot desetletju jim namreč spet grozi, da bo veliko pridelka zgnilo na trtah, saj ni nikogar, ki bi ga potrgal. Trenutno je nezasedenih na stotine delovnih mest. V državi so zdaj, na vrhuncu trgatve, sprožili politično akcijo, s katero bodo tudi tujcu s turistično vizo omogočili delo v nasadih in hladilnicah. Pobiranje, sortiranje in pakiranje kivijev je fizično zahtevno delo, minimalna urna postavka pa znaša 9,6 evra, kar je premalo celo za brezposelne »Kivije«, ki prejemajo socialno pomoč. V pokrajini Bay of Plenty je ta čas evidentiranih 6000 brezposelnih oseb, pridelovalcem pa primanjkuje okoli 2400 pridnih rok. »Razmere so obupne,« je potožil Stuart Weston, direktor sadjarskega podjetja Apata. »Povišanje urne postavke ni imelo učinka. Iz meni nerazumljivih razlogov so ljudje raje lačni, kakor da bi delali v pakirnici. Zato se vozimo v vse bolj oddaljene kraje, v upanju, da bi tam našli ljudi, ki bi bili pripravljeni delati za nas.« »Intenzivno se pogovarjamo z vodji pridelovalne panoge, kako bi z izboljšanjem delovnih praks to industrijo za delojemalce naredili privlačnejšo,« je razložil deželni komisar Mike Bryant. Globalno povpraševanje po kiviju je v močnem vzponu, predvsem po zaslugi Kitajske. Nova Zelandija ima ta čas približno 19-odstotni delež v globalni pridelavi tega zelenega sadeža, pridelovalci v deželi Bay of Plenty pa predvidevajo, da se bodo njihovi prihodki do leta 2030 povečali za 130 odstotkov, zaradi česar bi potrebovali najmanj 14.329 dodatnih delavcev, je poročal Guardian.

Ljudje v objektivu Nova Zelandija kivi sadje delo zaposlitev