Kredibilnost tega, kar Otočanom prodajajo zagovorniki odhoda iz EU, je bila vedno globoko vprašljiva, ker spominjajo na pravljičarje. Lordska zbornica, ki je s kritičnostjo do brexita vse večji trn v peti konservativne vlade premierke Therese May, je zdaj pokvarila (še eno) priljubljeno pravljico o tem, da se bo po brexitu v Britaniji pocenila hrana. Poseben odbor lordske zbornice namreč ocenjuje, da se bo zelo podražila. Če bi Britanija zapustila EU brez sporazuma, za kar navijajo najglasnejši zagovorniki brexita, bodo morali Otočani za kakovostno hrano, uvoženo iz EU, plačati 22 odstotkov več.
Uničevalci brexita?
Zagovorniki odhoda iz EU glasno obsojajo neizvoljeno lordsko zbornico kot uničevalko brexita. Sporočajo ji, da s kljubovanjem »brexitski volji ljudstva« lordi sami sebi kopljejo politični grob, čeprav dobro vedo, da lahko – po pravilih parlamentarne igre – izvoljena poslanska zbornica preglasuje vse spremembe, ki so jih lordi zahtevali s štirinajstimi izglasovanimi dopolnili k predlogu zakona o umiku iz EU. Pri dveh od teh dopolnil je poraz Mayeve zanesljiv tudi v poslanski zbornici.
Prvo dopolnilo se tiče izrekanja poslancev o brexitskem sporazumu, seveda če ga bo vlada sklenila z Evropsko unijo. Če bi ga poslanci zavrnili, bi se morala vlada vrniti za pogajalsko mizo in se ne bi mogla odločiti za odhod iz Unije brez tega sporazuma. Drugo dopolnilo se tiče carinskega partnerstva z EU, ki je trenutno najbolj vroče brexitsko vprašanje.
Johnson o nori premierkini ideji
Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je vseh svojih šest vprašanj, ki jih lahko enkrat na teden postavi premierki, posvetil brexitu, da bi iz nje spravil odgovor na vprašanje, kakšna je politika vlade do carinskih odnosov z EU po brexitu. Začel je z vprašanjem, pri katerem ga je navdihnil zunanji minister Boris Johnson, ki je pred dnevi dejal, da je ideja o pobrexitskem carinskem partnerstvu z EU nora, čeprav je znano, da je ta vladina ideja v resnici premierkina. Mnogi so mislili, da bi ga Mayeva zaradi teh besed morala odsloviti iz vlade. »Se premierka strinja s zunanjim ministrom, da je ena od dveh idej, o katerih razmišlja vlada, nora?« je vprašal Corbyn in požel smeh in vzklike odobravanja, medtem ko sta bila Mayeva in Johnson v opazni zadregi. »Zapustili bomo EU in carinsko unijo in potrebovali bomo novo carinsko ureditev,« je Mayeva začela odgovor na vprašanje, na katerega ni odgovorila. Na še pet različnih vprašanj, povezanih s carinsko unijo, je odgovor začela povsem enako in velikokrat jecljaje.
Vsi ti »divji desničarski ljudje«
Ker trdi brexit, torej takšen brez carinskega partnerstva z EU, zagovarja desno krilo konservativcev, je nepozabno tudi vprašanje Corbyna: »Zakaj premierka ignorira vse glavne poslovne organizacije in vse glavne sindikate, ki podpirajo carinsko unijo? Mar ni že čas, da se postavi proti, kot jih je sinoči opisal oče poslanske zbornice, vsem tem divjim desničarskim ljudem?« Spet je v poslanski zbornici požel smeh in klice odobravanja ter zadovoljen nasmeh omenjenega očeta poslanske zbornice, 78-letnega konservativnega poslanca in evroentuziasta Kennetha Clarka, ki ima najdaljši, 48-letni poslanski staž.
Corbyn je ocenil, da so brexitska pogajanja zaradi nesoglasij v vladi v popolnem kaosu. Mayeva pa je s šestimi papagajskimi odgovori pokazala, da ali sama ne ve, kaj bi rada, ali pa si tega, kaj bi rada, ne upa javno povedati. Ne samo zato, ker se boji ambicioznega kolovodje brexita Borisa Johnsona, ki je opazno užival v njeni zadregi, ampak tudi drugih »divjih desničarskih ljudi«.
