Bliža se čas pomembnih odločitev – ne le političnih volitev, temveč tudi izvolitev na pomembne kulturniške vodstvene stolčke, pri čemer je upati, da oboje ne bo povezano, da se torej na takšne »prestole« ne bo ustoličilo tistih, ki se jim mora odhajajoča politična elita oddolžiti in jih pred ujmo sprememb pospraviti na varno. Za glasbeno sfero to pomeni, da smo v pričakovanju imenovanja novih direktorjev Slovenske filharmonije in ljubljanske Opere ter posledično njunih umetniških vodij. V javnost že kapljajo imena tistih, ki upajo na te imenitne položaje, in široka pahljača poklicnih in izkušenjskih profilov prijavljenih sproža številna vprašanja o tem, kdo je najprimernejši. Še posebej ker v obeh ustanovah direktorja svojega mandata nista dokončala.
Upam si trditi, da je osnovni problem povezan s tisto značilno slovensko kulturniško mantro, po kateri naj bi direktorske položaje v javnih kulturnih zavodih zaseda...
Brez sramu moram priznati, da sem velik občudovalec analiz stanja v kulturi, še posebno njenih odmevov v dnevnem časopisju, kakršne izrazito marljivo...
Priznati moram napol skesano, da postajam vse slabši in redkejši odjemalec medijskih vsebin, zaradi česar sem najbrž precej »v trendu«. Ampak hkrati...
