Če namreč pogledamo v našo bližino, na primer na nemške ceste, je bilo tam v lanskem letu zastojev za skupno neverjetnih 1,4 milijona kilometrov, največ v mesecu maju in septembru ter ob četrtkih in petkih. Zastoji pa ne kravžljajo zgolj živcev voznikov, temveč povzročajo tudi ekonomsko škodo, ki se meri v stotinah milijard evrov. In prihodnost ni svetla.
80 milijard evrov so bili stroški zastojev lani v Nemčiji. Upoštevana je večja poraba goriva in časa, kar se najbolj pozna v podjetjih. Do leta 2025 naj bi bil skupni strošek zastojev v Evropski uniji kar 220 milijard evrov.
3700 zastojev na dan je bilo lani v povprečju na cestah v Veliki Britaniji; največ v Angliji, manj na Škotskem in v Walesu. Najprometnejša je bila cesta A406, na kateri je voznik v povprečju v zastoju čakal 73 ur.
»Stroški zastojev so neverjetni in gospodarstvo stanejo milijarde, vplivajo pa tako na podjetja kot tudi potrošnike. Da bi rešili ta problem, moramo razmisliti o drznih možnostih, kot so delo na daljavo, širše zaračunavanje za uporabo cest ter vlaganja v infrastrukturo, ki naj bi zagotovila učinkovitejše in inteligentnejše prometne sisteme,« pravi Graham Cookson, ekonomist.
Zastoji povečujejo možnost razvoja duševnih bolezni
Prometni kaos se pozna na našem zdravju. Znanstveniki kanadskega centra za preučevanje staranja na fakulteti McGill v Montrealu so dognali, da je izpostavljenost dnevnemu stresu, ki ga povzročajo gneče in zastoji v prometu, vzrok za povečano možnost razvoja duševnih bolezni. Znanstveniki so tudi ugotovili, da je to povezano s povečanim stresom v delu možganov, ki uravnava čustva in razpoloženje pri tistih, ki živijo v mestih, v primerjavi s tistimi, ki živijo na vaseh. Stres se odraža na telesni ravni, ko postanemo premalo odzivni, na čustveni ravni, na primer z razburjenostjo in pretirano impulzivnostjo, ter na splošnem psihofizičnem stanju, kar vse vpliva na podaljšan reakcijski čas, prav tako lahko popačeno zaznavamo dražljaje iz okolja.
56 ur na leto je v povprečju v zastoju preživel voznik na Tajskem, kar je največ na svetu. V Indoneziji so zastoji vozniku vzeli 51 ur, v Kolumbiji 49, Venezueli 42, Rusiji in ZDA po 41, v Veliki Britaniji 31 in Nemčiji 30.
50 % več časa potrebuje voznik v Bukarešti, da pride do cilja, kar je največ med evropskimi mesti. Sledita Moskva s 44 odstotki in Sankt Peterburg z 41.
