Formulacija, ki jo je baskovska teroristična organizacija uporabila v današnjem sporočilu, se glasi »popolna razgradnja vse struktur Ete« in »konec poti Ete in njenega političnega delovanja«. To je zadnja izjava te organizacije z 59-letno zgodovino, ki jo je v španščini prebral njen zgodovinski vodja Josu Urrutikortxea oziroma Josu Ternera. Ta cilj si je Eta zastavila jeseni 2011 ob razglasitvi konca oboroženega boja, medtem ko so orožje začeli predajati aprila lani. V francoskem kraju Cambo-les Bains je za jutri sklican mednarodni forum, ki se ga bodo udeležili baskovske politične in sindikalne organizacije ter tuji predstavniki, ne bo pa predstavnikov baskovske in madridske vlade.
Baskovski spor ni končan
V sporočilu, namenjenem baskovskim družbenim in gospodarskim institucijam ter političnim in sindikalnim organizacijam, je ETA razglasila konec svojega »zgodovinskega cikla in funkcije«. V pismu z datumom 16. april, katerega vsebino je v torek razkril spletni časopis El Diario, je sporočila svojo »dokončno in nepreklicno« odločitev, da razpusti vse svoje organizacijske strukture in preneha obstajati. Pri tem poudarja, da to ne pomeni, da je baskovski konflikt v Španiji in Franciji presežen, in da se ta »ni začel z Eto in se tudi ne bo končal z zaključeno potjo Ete«.
Do razpustitve ni prišlo zaradi kakih pogajanj, ki bi rezultirala denimo v mirovni sporazum med špansko vlado in teroristi, temveč je vodstvo Ete odločitev sprejelo povsem samostojno na podlagi spoznanja, da je njihovo početje pomenilo grobo kršenje človekovih pravic in da nima nobene perspektive, niti politične niti vojaške, še toliko manj potem ko je Francija začela sodelovati s špansko policijo. Oktobra 2011 so najprej napovedali opustitev oboroženega boja, aprila lani pa so francoski policiji v Iparralde (tako Baski imenujejo francosko regijo, kjer živi baskovska manjšina) izročili velik del svojega orožja in eksplozivov. To so storili ob pomoči 172 aktivistov družbenih oziroma mirovnih organizacij. Ti so se oblečeni v rumene telovnike, kakršni se uporabljajo v prometu, postavili na kraje, kjer je bilo skrito orožje, tako da ga je francoska policija zlahka odkrila in zaplenila. Zadnja dva zaboja orožja, razstreliva in drugega subverzivnega materiala so policiji predali pred tednom dni v francoskem mestu Bayonne.
Za vlado ni spremembe
Španska vlada konservativnega premierja Mariana Rajoya pa kljub napovedani razpustitvi Ete ni v ničemer spremenila svoje protiteroristične politike in Madrid se še danes obnaša tako kot takrat, ko je Eta izvajala atentate, teh je bilo v preteklosti 197 in so terjali 853 mrtvih. Medtem ko je Eta še ohranila dialog z vlado Joseja Zapatera, pa Rajoyeva vlada ne kaže nobene pripravljenosti za mirovno ali pogajalsko politiko. Aktualni španski minister za notranje zadeve Juan Ignacio Zoilo je v torek komentiral: »Še vedno se sprenevedajo in z lažmi zavajajo družbo. Bili so premagani in razpuščeni, toda zavedati se morajo, da ne bodo oproščeni in bodo prej ali slej odgovarjali za svoje zločine.« In dodal: »Pripadniki Ete niso ničesar pridobili s tem, ko so prenehali ubijati, in tudi ničesar ne bodo z neko izjavo, ki jo označujejo za razpustitev.« V španskih zaporih je danes 297 pripadnikov Ete, okoli 144 jih je zaprtih v drugih državah, na prostosti pa jih je po ocenah še okoli 100, večina naj bi se skrivala v tujini.
Zaslužna je baskovska civilna družba
Ta enostranski mirovni proces je bilo mogoče izpeljati zaradi aktivnega sodelovanja baskovske civilne družbe ter lokalnih in tujih mirovnih organizacij, ki so se pred leti vključile kot posredniki. Celotni proces so zaradi nesodelovanja španske vlade usmerjali tako, da bi na koncu dosegel mednarodno veljavo. Med bolj aktivnimi sta bila Mednarodna kontaktna skupina (GIC), ki jo vodi južnoafriški pravnik Brian Currin, in Stalni socialni forum. Eta je tako spoštovala program ZN za razorožitev, demobilizacijo in reintegracijo (DDR). Pred petnajstimi dnevi se je vodstvo Ete tudi opravičilo za vso škodo in bolečino, ki so ju povzročili v svojem boju za neodvisno Baskijo. »Povzročili smo veliko bolečine in nepopravljive škode. Želimo izraziti spoštovanje umrlim, ranjenim in drugim žrtvam dejavnosti Ete. Iskreno obžalujemo,« so zapisali. Proces demobilizacije oziroma razpustitve naj bi se končal danes v vili Arnaga v baskovsko-francoskem kraju Cambo-les Bains. Pričakujejo okoli 100 udeležencev, med njimi razne politične delegacije iz Baskije, sindikalne predstavnike, voditelja Sinn Feina Gerryja Adamsa, pa Jonathana Powella, nekdanjega vodjo kabineta vlade Tonyja Blaira, ter nekdanjega irskega premierja Bertieja Aherna in druge.
