Kot je po pogovorih povedal Pahor, je v interesu Slovenije mir na Zahodnem Balkanu, osnova za to pa je mir v BiH. »Tukaj je nekaj strukturnih problemov, za katere so najprej vsi trije narodi, potem pa tudi mi, ki želimo mir na Zahodnem Balkanu, zainteresirani, da se jih reši,« je dodal.
Po predsednikovih besedah se trenutno zdi, da gre za težke probleme, vendar pa sam meni, da niso tako veliki, da ne bi bili z vnetim dialogom rešljivi. »V kolikor lahko Slovenija s svojo izkušnjo pomaga, je pripravljena, sicer pa se ne bo vmešavala v zadeve BiH. Vsekakor pa jo bomo podpirali na njeni evroatlantski poti,« je poudaril.
Izetbegović je ob tem povedal, da je BiH zapletena država, ki težko hitro napreduje, a se vseeno premika naprej. Po njegovem mnenju bo v naslednjem desetletju postala evropska država, članica EU in zveze Nato, v kateri bosta vladali stabilnost in varnost, življenjski standard pa bo na ravni povprečne evropske države. Kot je dodal, tu potrebujejo pomoč prijateljev, pri čemer lahko vedno računajo na pomoč slovenskega predsednika.
Stanje je boljše, kot je prikazano v medijih
Stanje v državi je nekoliko boljše, kot je prikazano v medijih, je še poudaril predsedujoči predsedstvu BiH. »Pri gospodarskem razvoju tako sledi regiji, na nekaterih področjih pa je celo boljša od sosed, denimo pri rasti izvoza, ki je neposredni znak vitalnosti gospodarstva,« je pojasnil.
Veseli ga, da njegova država Slovenijo kot razvito evropsko državo končno dohaja pri izvozu. Slovenija je bila ena prvih držav, ki je investirala v BiH, tudi sicer pa ji je vedno stala ob strani, je povedal Izetbegović.
Blagovna menjava med državama je sicer po letih rasti lani dosegla rekordno vrednost - 1,25 milijarde evrov, v BiH pa deluje več kot sto podjetij z večinskim slovenskim kapitalom.
Kot je še povedal Pahor, so govorili tudi o naraščajočem številu migrantov v regiji. Na osnovi sredinih in današnjih pogovorov v BiH je ocenil, da se bliža čas, ko bo treba skupaj z vsemi državami ukrepati, če želimo v naslednjih mesecih preprečiti, da se ta problem razraste do takšnega obsega, ki bo zahtevalo izredne ukrepe.
O tem bodo po njegovih besedah govorili tudi na petkovem vrhu procesa Brdo Brioni v Skopju. Prihod v Makedonijo so potrdili predsedniki vseh držav članic pobude, srečanja pa se bosta udeležila tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in bolgarski premier Bojko Borisov. Obravnavali bodo tudi izzive v evropski perspektivi držav jugovzhodne Evrope.
