Skupina Mercator je lani ustvarila izgubo v višini vrtoglavih 184 milijonov evrov. Ta je posledica enkratnih dogodkov oziroma popravkov, predvsem novo ovrednotenje lastnih nepremičnin, ki ga je Skupina Mercator morala narediti v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Če odštejemo vpliv enkratnih dogodkov, je Skupina Mercator lani poslovala z dobičkom v višini šestih milijonov evrov, medtem ko je leta 2016 pridelala izgubo v višini 31 milijonov evrov.
Prvič po letu 2011 je Skupina Mercator v minulem letu ustvarila rast prihodkov od prodaje iz osnovne maloprodajne dejavnosti. Zvišali so se za 2,5 odstotka, na 1,6 milijarde evrov. Spodbudno je, da se je denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev družbi ostane za vračilo posojil, naložbe in izplačilo dobičkov lastnikov, zvišal skoraj za polovico in je znašal dobrih 90 milijonov evrov.
Eden ključnih uspehov Mercatorja pod vodstvom Tomislava Čižmića v minulem letu je bil prevzem upravljanja preko 80 prodajaln na tržišču BiH. S tem se je pomembno znižalo kreditno tveganje, ki je izhajalo iz najemnin. Hrvaška trgovska veriga Konzum, ki je po Mercatorjevem prevzemu na bosanskem trgu leta 2014 v upravljanje prevzela Mercatorjeve prodajalne, namreč najemnin ni redno plačevala.
Ob koncu leta je ponovno zagnala projekt monetizacije s sklenitvijo dogovora o prodaji Mercator centra Beograd. Najprej je bil prodan ogromen trgovski center v Beogradu, in sicer za slabih 50 milijonov evrov. Kot smo razkrili v Dnevniku, je bil kmalu za tem pričet postopek prodaje več drugih centrov, največjih in najdobičkonosnejših. Med njimi treh največjih iz skupine: prestižnega v Šiški, ki se razprostira na približno 30.000 kvadratnih metrih, največjega v Zagrebu, v katerem obratuje Super Konzum Radnička, in sarajevskega, največjega na bosanskem trgu.
