V primerjavi z dvema dosedanjima srečanjema na vrhu med Korejama, ki sta tehnično še vedno v vojni, so pričakovanja pred jutrišnjim zelo pragmatična. Na jugu nihče ne govori o morebitni združitvi, ki je še spremljala srečanji Kim Jong Unovega očeta Ila s Kim Dae Jungom in Roh Moo Hyunom v letih 2000 in 2007, pričakujejo pa, da bo v obmejni demilitarizirani vasi Panmunjom postavljen temelj za končni mirovni sporazum po mednarodno dirigirani prekinitvi sovražnosti leta 1953. Reutersova anketa med prebivalci Seula je pokazala, da sta državi svetlobna leta vsaka sebi in da nihče nima niti približne predstave o tem, kako bi se lahko Kimov avtokratični režim in z najrazvitejšim delom sveta kompatibilna Južna Koreja ujela na skupni poti, želja po mirnem sožitju z njim pa jim ni tako tuja. Kaj od pogovorov na najvišji ravni pričakujejo Korejci na severu, seveda ostaja popolna neznanka, opazovalci pa verjamejo, da bodo vsaj še nekaj časa sledili zdaj že dokaj utrjenemu voditelju.
Ključ ostaja v rokah ZDA
Po skrbnih pripravah medkorejskega srečanja, ki so dobile pravi zagon z zimskimi olimpijskimi igrami s skupno udeležbo športnikov, se bo Kim Jong Un kot prvi severnokorejski voditelj podal na južnokorejski del demilitariziranega območja. Prejšnji srečanji na vrhu sta se odvili v Pjongjangu, s tem da je Hyun simbolično prepešačil mejo na demilitariziranem območju, preden se je odpeljal v severnokorejsko glavno mesto. Ob pripravah na korejski vrh je v ozadju potekala tudi živahna diplomatska aktivnost, med drugim z nenapovedanim obiskom kandidata za novega ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea v Pjongjangu ter s Trumpovim blagoslovom za pogovore o koncu vojne med državama. Pri tem je ameriški predsednik v svojem stilu znova presenetil mednarodno javnost, ko je korejskega voditelja, ki ga je do nedavnega obkladal z žaljivkami, v torek označil za »zelo odkritega« in »spoštovanja vrednega« človeka.
Od rezultatov jutrišnjega vrha bo vsekakor odvisno napovedano srečanje Donalda Trumpa z Unom, za zdaj predvideno na neznani lokaciji nekje maja ali junija. Severnokorejski voditelj je pred dnevi dejal, da njegova država ne potrebuje več jedrskih in raketnih poskusov, s katerimi že vse od prevzema oblasti vznemirja svet in si je posledično nakopal najostrejše sankcije v zgodovini Združenih narodov. A s tem ni nakazal, da se je pripravljen omenjeni oborožitvi dosledno odreči. »Popolna jedrska razorožitev Korejskega polotoka je najnujnejša naloga in to je treba razrešiti na miren način,« je pred srečanjem dejal južnokorejski predsednik Moon Jae In. Vprašanje pa je, ali je v njegovi moči, da za vselej prepreči ponovno namestitev ameriških jedrskih glav na polotok, potem ko so jih od tam umaknili leta 1991, zahteve po vrnitvi pa so se pojavljale skupaj s severnokorejskimi jedrskimi poskusi. A že dogovor o miru namesto premirja bi bil zgodovinski.
