Sam na to ne gledam pesimistično, temveč bolj optimistično. Absolutno morajo mediji, vsaj resni, in njihovi (raziskovalni) novinarji nadaljevati svoje delo. Res je, da se nam zdi, da ni drugega učinka kot kakšen glavobol bralca ali gledalca. Toda, mar je res samo to? Ali se z vsemi temi dejanji (čeprav včasih, žal, tudi populističnimi) ne gradi mozaik sprememb? Menim, da se in da na dolgi rok vsi ti kamenčki prinašajo pozitivne spremembe. Lahko se tudi vprašamo, kaj in kako bi šele bilo, če teh odkritij in spoznanj ne bi bilo. Verjamem, da se na prvo žogo še nobenemu politiku, finančniku, gospodarstveniku…, ki je delal »nepošteno«, ni zgodila notranja preobrazba, toda črviček se vseeno, vsaj komu, zagrize v vest in deluje.
Pa tudi če ta dogajanja gledamo širše, se spremembe dogajajo. Morda ne tako hitro in učinkovito, kot bi pričakovali, vendar se. Prihajajo mladi, novi, neobremenjeni obrazi. Tudi če niso takoj »uspešni«, z novim načinom razmišljanja in delovanja prinašajo svežino in nov veter. Sam na nove obraze in nove stranke ne gledam kot na nekaj slabega, kot jih vidijo »stare« (morda prestare) stranke, ki so imele več kot četrt stoletja možnost delovati v dobro družbe in državljanov, pa tega niso dobro opravile (če se milo izrazim).
In še nekaj o nas, posameznikih, državljanih, volilcih. Tudi tu je verjetno res možno, da je prisoten občutek, da brcamo v prazno. Pa ne. Mislim, da moramo kar vztrajati, opozarjati, izražati svoja mnenja, predloge, kritike ... skratka biti aktivni državljani, in to ne samo enkrat na štiri leta! Zgledi vlečejo. Glas se širi. Ustvarja se pozitivni naboj. Raste moč. Spreminja se razumevanje demokracije.
Kar poganjajmo mline, naj se vrte še bolj močno in ustvarjajo prepih, in prav tako še naprej brcajmo meglo, da se bo razkadila, razjasnilo se bo. Le potrpežljivi moramo biti. Dobre misli in dejanja ne morejo obroditi slabih sadov, mar ne!
Slavko Cimprič, Bovec
