Kot je vlada napovedala pred nekaj tedni, sta danes premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman poslala pismo, v katerem sta predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in še nekatere v komisiji prosila za pomoč pri sporu med Slovenijo in Hrvaško glede prenesenih vlog Ljubljanske banke. »Ker se Hrvaška ne odziva na pozive Slovenije k reševanju omenjenega vprašanja v okviru nasledstvenih pogajanj, je Slovenija komisijo danes pozvala, naj se aktivno vključi in prevzame mediatorsko vlogo pri reševanju te problematike,« so danes sporočili iz vlade.
Mediacija pred tožbo
V začetku meseca je zunanji minister Karl Erjavec dejal, da bo v primeru neuspešne mediacije vložena tožba Slovenije proti Hrvaški. Omenjala se je tožba zaradi kršitev evropskih pravil na sodišču Evropske unije v Luksemburgu, vendar je jasno, da vlada pred koncem mandata tožbe ne bi mogla spraviti do sodišča.
Z dunajskim sporazumom iz leta 2001 in mokriškim sporazumom iz leta 2013 sta se državi zavezali, da bosta problematiko prenesenih vlog hrvaških varčevalcev LB reševali v okviru pogajanj o nasledstvu. Hrvaška stran pa se ne drži dogovora, da bodo njena sodišča ustavila postopke, ki potekajo zaradi tožb Privredne banke Zagreb in Zagrebačke banke proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki. Doslej so bile pravnomočno končane štiri sodbe; eno sta LB in NLB dobili, eno so Hrvati od NLB izterjali, eno je NLB plačala, ena pa še čaka na rubež.
Oškodovanje države
»Bankama in Sloveniji tako nastaja škoda, med drugim zato, ker se znižuje vrednost naložbe države v NLB, kar se je izkazalo tudi v postopku privatizacije NLB,« so zapisali v vladi. »Hrvaška s svojimi postopki krši svoboščine in pravila iz pogodb EU ter temeljne vrednote, kot so vladavina prava, spoštovanje mednarodnega prava, dolžnost lojalnega sodelovanja med državami članicami EU in temeljne pravice.«
Ker se Hrvaška ne odziva na pozive in proteste slovenske strani, se je vlada zdaj obrnila na evropsko komisijo. Poudarila je, da je komisija že sodelovala pri oblikovanju mokriškega sporazuma, s katerim je Slovenija dala soglasje za vstop Hrvaške v EU. »Evropska komisija ima ustrezno politično in strokovno avtoriteto tretje strani, ki je potrebna za uspešno izpeljavo mediacijskega postopka,« ocenjuje slovenska vlada.
