Slovensko zagonsko podjetje Doctrina, ki s spletnimi seminarji izobražuje številne farmacevte po Evropi in Rusiji, je prišel do točke, ko vsako leto izdajo več kot milijon certifikatov, s katerimi farmacevti podaljšujejo svoje licence. Ta prelomnica je bila razlog, da je del ekipe začel razmišljati, kako bi certifikate lahko uporabnikom naložili v digitalne denarnice, kjer bi bili na varnem, hkrati pa je takšno hranjenje tudi najbolj transparentno.
»Tehnično oviro je premostil nov tehnološki standard, ki omogoča, da se lahko v digitalno denarnico shranjujejo dejanski certifikati, ne zgolj zapisi,« pojasnjuje Jure Zih, ki je s sodelavcem Kristjanom Sedlakom pred dvema mesecema zapustil Doctrino in razvoj prvega protokola za upravljanje nedenarnih sredstev na blockchainu prenesel v lastno podjetje 0xcert.
Potencial prevelik, da bi ostali zgolj v farmaciji
Na vprašanje, kako sta se na odločitev za odhod iz Doctrine odzvala ustanovitelja Tomaž Erjavec in Jure Pučko, ali sta bila kaj razočarana, je Zih odgovoril, da sta bila pravzaprav onadva tista, ki sta k temu spodbujala. Tako sta nekdanja delodajalca tudi prva poslovna angela projektu 0xcert. Po nekaj mesecih razvoja orodja, s katerim bi lahko v digitalno denarnico shranjevali certifikate farmacevtov, so namreč ugotovili, da je potencial mnogo večji od tega, zato je bilo smiselno ustanoviti lastno podjetje.
Zih in Sedlak imata tako po dveh mesecih ob sebi že 14 sodelavcev, partnerstvo pa so navezali s slovenskim Institutom Jožefa Stefana, s katerim delajo »open education« projekt, pismo podpore pa so dobili od vseh zasebnih šol in tudi nekaj tujih izobraževalnih ustanov oziroma univerz, med njimi tudi nekaj priznanih, je povedal Zih in dodal, da se jim je življenje v zadnjih dveh mesecih obrnilo na glavo.
Sprva so naleteli na ovire, da nekaj univerz po svetu že uporablja svojo tehnologijo za izdajo diplom v tehnologiji veriženja blokov, spet druge univerze so za tovrstne rešitve še precej zaprte, je pojasnil Zih, vendar je trg ponarejanja listin tako velik, da bo dovolj prostora tudi za njihov standard za izdajanje diplom.
»Gre za milijardo dolarjev vredno industrijo. V ZDA je denimo ponarejen vsak drugi dokument,« je dejal Zih, ki si z ekipo prizadeva razviti tehnologijo, s katero bodo univerzam omogočili, da bodo izdano diplomo poslali neposredno v diplomantovo digitalno denarnico. S tem bi preprečili kakršne koli posege v izdano potrdilo ali celo prevare, saj dokumentov, ki so enkrat shranjeni v digitalni denarnici, ni več mogoče spreminjati, je pojasnil Zih, ki ocenjuje, da bodo univerze končni izdelek lahko začele uporabljati že letošnjo jesen. Dolgoročno kot vizijo vidijo relacijo med Indijo, Kitajsko in zahodnim svetom. »Želimo postaviti temelje tehnologiji, ki bo sprejeta v širšem evropskem prostoru, in z njo opremiti številne ustanove ter podjetja iz držav, kjer je pojav ponarejenih listin največji. Velika prednost naše rešitve je tudi skladnost s prihajajočo direktivo GDPR.«
Optimalni poslovni model še iščejo
Hkrati s tem v ekipi gradijo tudi poslovni model, s katerim bodo univerze prepričali, da bodo njihovo tehnologijo preizkusile. »Če gre nekdo danes študirat v Veliko Britanijo, bo univerza preverila vsa dokazila o njegovih predhodnih diplomah in za to plačala. Mi smo zadevo obrnili na glavo in rekli, zakaj ne bi univerza, ki izda diplomo, od vsake njene verifikacije nekaj zaslužila. Poleg tega bodo univerze prvi dve leti lahko certifikate oziroma diplome izdajale brezplačno,« je prednosti njihove storitve pojasnil Jure Zih in dodal, da iščejo še druge možne poslovne modele.
Ekipo financirajo zasebni vlagatelji, konec maja ali junija načrtujejo tudi prvo javno prodajo kriptožetonov, tako imenovano ICO, vendar so pri razpravljanju o želeni vsoti zbranega denarja zelo zadržani. Bolj sta jim namreč pomembna delo in razvoj produkta, pravi Zih, ki se je v vlogi ustanovitelja zagonskega podjetja znašel prvič, njegove izkušnje pa sežejo vse do Bostona, kjer je bil pet let vodja marketinga v slovenskem podjetju Databox.
Vodilni v blockchainu, a kadrov že zdaj primanjkuje
Ko se je vrnil v Slovenijo, je imel nekaj časa svojo agencijo, a sta ga ustanovitelja Doctrine prepričala, da je postal njihov direktor rasti. »Zdaj sem se prvič sam znašel v vlogi ustanovitelja, vendar je vse lažje, ker imam ob sebi fenomenalno ekipo. Kristjan Sedlak ima 20 let izkušenj z odprtokodnim programiranjem, z drugimi člani sem tudi že delal kdaj prej ali pa sta jih poznala Jure Pučko in Tomaž Erjavec, ustanovitelja Doctrine,« pravi Zih, ki je v tem času opazil, da je v Sloveniji izjemno težko najti strokovnjake za tehnologijo veriženja blokov, čeprav je Slovenija ena najmočnejših skupnosti na tem področju.
»Nekateri prijatelji v Bostonu denimo še niti dobro ne vedo, kaj je to kriptosvet,« je primerjal ameriško in slovensko blockchain skupnost. Zato si Zih želi, da bi se na potrebe kriptoprojektov hitreje odzivala tudi država, sploh kar zadeva ICO-kampanje. »Mi si jo želimo narediti po pravilih slovenske zakonodaje in verjetno smo eni redkih ali celo edini, ki jo bomo izvedli brez slamnatih podjetij v tujini,« je poudaril.
