Posebna in omejena vojaška akcija, ki so jo naše države izvedle 14. aprila, je bila ciljno usmerjena v zmanjšanje zmogljivosti sirskega režima za proizvodnjo in uporabo kemičnega orožja in preprečitev nadaljnje uporabe kemičnega orožja nad sirskim narodom. Vsa znamenja kažejo, da so grozljivi prizori, ki smo jim bili priča v Dumi 7. aprila letos, posledica kemičnega orožja, ki ga je uporabil sirski režim. V napadu je bilo ubitih na desetine civilistov, vključno z malimi otroki, ranjenih pa je bilo vsaj še 500 ljudi.
Na podlagi pričevanj nevladnih organizacij in humanitarnih delavcev o vrsti poškodb, poročil Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) o obsegu in simptomih poškodb, številnih dostopnih poročil o premikih režimskih helikopterjev ter zanesljivih obveščevalnih podatkov lahko zaključimo, da odgovornost za grozljivo dejanje nosi sirski režim.
Tu so še pretekle izkušnje iz Sirije. Vemo, da je sirski režim že v preteklosti zavržno uporabil kemično orožje nad lastnim narodom. V kemičnem napadu v Guti 21. avgusta 2013 je bilo ubitih več kot 800 ljudi, več tisoč pa je bilo ranjenih. Sirski režim je nad svojim narodom v Kan Šejkunu 4. aprila 2017 uporabil bojni strup sarin, pri čemer je umrlo približno 100 ljudi, še 500 pa je bilo ranjenih.
Vzorec obnašanja se ponavlja; iz zbranih analiz posameznih incidentov smo presodili, da je zelo verjetno, da sirski režim ves čas še naprej uporablja kemično orožje in da bo to počel še naprej.
Pojavila so se vprašanja, zakaj smo ukrepali v primeru uporabe kemičnega orožja, ne pa tudi v primeru uporabe konvencionalnega orožja. Tudi sami smo ogorčeni nad trpljenjem civilnega prebivalstva, ki ga je režim prizadejal z uporabo konvencionalnega orožja. Vendar pa ima kemično orožje, tako kot drugo orožje za množično uničevanje, poseben status v mednarodnem pravu in praksi.
Po koncu barbarstva prve svetovne vojne se je mednarodna skupnost odločila prepovedati uporabo kemičnega orožja, ki je po naravi kruto in ne izbira žrtev. Od tedaj je bil dosežen velik napredek na področju prepovedi kemičnega orožja, ki je pripeljal do konvencije o prepovedi kemičnega orožja, ki je začela veljati leta 1997. Konvencija ima 192 pogodbenic, vključno s Sirijo, ki je privolila, da bo uničila vse zaloge kemičnega orožja in vse zmogljivosti za njegovo proizvodnjo.
To, da sirski režim uporabi kemično orožje, predstavlja kršitev sirskih zavez mednarodnega prava, vključno z resolucijo varnostnega sveta 2118 in konvencijo o prepovedi kemičnega orožja. Sirski režim bi moral zanjo odgovarjati. Ne moremo dovoliti, da se Sirija še naprej nekaznovano posmehuje mednarodnemu pravu in normam ter svojemu narodu povzroča nadaljnje trpljenje. Ob številnih priložnostih smo z diplomatskimi sredstvi poskušali ustaviti sirsko uporabo kemičnega orožja. Vendar so bila naša prizadevanja znova in znova ustavljena, tako na terenu kot v Združenih narodih, predvsem s strani Rusije, ki je z vetom blokirala resolucije varnostnega sveta ZN, ki so pozivale k nepristranskim mednarodnim preiskavam.
Po napadu s sarinom v vzhodnem Damasku avgusta 2013 se je sirski režim obvezal, da bo uničil svoj program kemičnega orožja, Rusija pa je obljubila, da bo zagotovila, da Sirija to stori pod nadzorom Organizacije za prepoved kemičnega orožja. Zavez do danes ni izpolnila nobena od omenjenih držav.
Zato smo morali ukrepati. Bilo je upravičeno in legitimno, da smo vojaško ukrepali z namenom okrniti zmogljivosti sirskega režima za kemično orožje in preprečiti njegovo uporabo ter zmanjšati nadaljnje trpljenje ljudi.
Hvaležni smo Sloveniji za izraze podpore, tako na nacionalni ravni kot za podporo odločnim sklepom Sveta EU za zunanje zadeve in izjavi Severnoatlantskega sveta zveze Nato.
Marion Paradas je veleposlanica Republike Francije v Sloveniji.
Sophie Honey je veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji.
Brent R. Hartley je veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji.
