Usoda leta 1972 odkritega spomenika Borisu Kidriču v Kidričevem, ki je imel več elementov, politikov doprsni kip na podstavku in aluminijasto skulpturo, in katerega avtor je kipar Viktor Gojkovič, je črna. Spomenik je v registru nepremične kulturne dediščine zaveden pod evidenčno številko 24684, prvič pa so ga okrnili pred sedmimi leti, ko so neznanci ukradli portretno doprsje, občina pa ga nikdar ni nadomestila z repliko. »Že ta odločitev lokalne oblasti, torej neupoštevanje spomenika kot celote in posledično večletno umanjkanje saniranja, je zelo vprašljiva in seveda problematična,« opozarja Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije MG+MSUM. Zdaj pa so izginili tudi preostali elementi spomenika. Spremljajočo abstraktno skulpturo iz aluminijastih cevi v obliki zvezde in podstavek, na katerega so neznanci pred meseci položili svinjsko glavo, je namreč občinsko vodstvo minuli petek v celoti odstranilo.
Župan Kidričevega Anton Leskovar ima sledeče pojasnilo: delavci občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje so začeli preurejati park v skladu z zamislimi krajinskega arhitekta Boštjana Vaude. Naložba bo občino stala približno 100.000 evrov. »Nič samosvojega ne počnemo,« pravi Leskovar, »a dejstvo je, da doprsnega kipa Borisu Kidriču tam že dolgo ni več, letos pa so neznanci nekdanji spomenik ponovno oskrunili s svinjsko glavo.«
Da doprsnega kipa ni več, drži, a za to je odgovorna občina, ki novega Gojkovičevega odlitka po kraji starega ni hotela namestiti na podstavek; zato ta od leta 2011 stoji pred Talumovo upravno stavbo.
Zdaj žrtve vseh vojn
»Kakšna bo usoda spomenika, nam kljub nekaterim izjavam ostaja neznanka, četudi dobro vemo, da mora biti vključena v prostorski načrt. Vsi skrbimo za vse oblike dediščine oziroma za naravno in kulturno dediščino nasploh. Tako nalaga ustava Republike Slovenije,« je zapisala Badovinčeva, ki upa da se bo spomenik kot celota vrnil na ustrezno mu javno mesto.
Njena želja ne bo uslišana. Strokovno sanirano skulpturo iz aluminijastih cevi bodo do konca junija postavili na drugo lokacijo v preurejenem parku, izdelave replike Kidričevega doprsnega kipa pa občina ne bo naročila, ker po županovem prepričanju zadošča tisti pred Talumom. V novi park bodo umestili druge spomenike, ker bo namenjen žrtvam vseh vojn. Med drugim naj bi vanj – v sodelovanju z ruskim veleposlaništvom v Sloveniji – postavili spomenik padlim ruskim vojakom.
Iz zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) so sporočili, da so bili pretekli teden na ogledu v Kidričevem in ugotovili, da je bil spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti, in to brez predhodne občinske vloge za odstranitev. Pristojne so zato prijavili inšpektoratu za kulturo in medije. Na dogajanje v Kidričevem pa je vodstvo Moderne galerije med drugim opozorilo Skupnost muzejev Slovenije in slovenski odbor mednarodnega muzejskega sveta ICOM. Odstranitvi spomenika nasprotujejo tudi v Zgodovinskem društvu Kidričevo.
Strnišče, Kidričevo… in jutri?
Župan priznava napako, ker zavoda za spomeniško varstvo niso obvestili o začetku del. »Vsekakor pa jih bomo povabili, ko bomo postavljali nazaj aluminijasto plastiko, in sicer tako zavod za varstvo kulturne dediščine kot kiparja Gojkoviča,« je napovedal župan.
Kidričevo je po drugi svetovni vojni nastalo kot novozgrajeno industrijsko naselje, zasnova je spominjala na industrijska naselja v Sovjetski zvezi. Glavno gibalo razvoja je bila tovarna glinice in aluminija (Talum). Kraj na Dravskem polju se je prej imenoval Strnišče (nemško Sterntal), leta 1953 pa so ga preimenovali v spomin na preminulega prvega predsednika slovenske vlade Borisa Kidriča (1912–1953). Po osamosvojitvi je bilo več neuspešnih pobud za ponovno preimenovanje občine. Občinski svet se je doslej poenotil zgolj v tem, da so Kidriča izbrisali iz naziva tamkajšnje osnovne šole.
