pred nekaj dnevi sem prebral dva članka na temo piscev pisem bralcev in smisla našega pisanja. Z gotovostjo lahko napišem, da bog ne daj napisati kaj dobrega o znanem človeku, politiku, v tem primeru Borutu Pahorju. Dokler sem neusmiljeno pisal o nedovoljeni trgovini z orožjem desne opcije, sem bil hvaljen. Ko sem prvikrat napisal mnenje o Hudi Jami, so me samo postrani gledali, se mu je pač zgodilo, so menili. Ko sem po nekaj letih ob odprtju spomenika žrtvam v Mariboru članek ponovil, se je usul plaz kritik v prav neverjetni meri.

Ja, spoštovana Polona Jamnik, občutljiv sem za kritike tako počez, podobne diagnozam, pa nismo psihiatri. V kazenskem zakoniku ni narcisizma, ki ga omenjate, sploh pa, da bi bilo to kaznivo.

Ja, z Borutom sva na ti, je to kaznivo? Ja, poklical sem ga ponoči, ker mi ni bilo vseeno za IUV, o tem sem napisal vsaj 15 pisem, tudi v Dnevniku. Zahteval sem, da se Vrhniki plača odškodnino, da se ugotovi konkretna odgovornost, ker je država povzročila stečaj. Več kot 600 delavcev je čez noč ostalo brez dela, po več družinskih članov. Med njimi tudi žena po 30 letih službe in hči, ki je bila zaradi hude operacije na bolniški.

Tudi na lokalnem področju imamo nadzorne odbore, ki delajo preiskave po zavodih in uporabljajo besednjak, ki je tudi žaljiv. Na ubogega direktorja Zavoda Ivana Cankarja na Vrhniki se »zaletavajo« že 8 let, toliko jim je v napoto, pa ne najdejo nič oprijemljivega, recimo v slogu »ukradel je 300 evrov«. Ko sem se zavzel zanj, sem postal pajdaš SDS, pa ni član SDS. Tudi ko je bila pred več kot letom dni objavljena anonimka zoper vrhniškega župana, sem pisno zahteval od nadzornega odbora, da se ugotovi, ali je kaj resnice v pisanju, v nasprotnem se preganja anonimneža.

No, v zadnjem stavku se strinjate z menoj, da bi morali imeti za vse politike enake vatle. Vam bom zaupal, spoštovana Polona Jamnik: ko sem omenil v prispevku Mogetovo komisijo, nisem mislil samo na desno opcijo, nedovoljena trgovina z orožjem je bila dosti širša in daljša, zato pa fascikli samevajo v varovani sobi DZ; nekoč bodo pa kar izginili.

Vid Drašček, Vrhnika