Še danes zjutraj, dobrega pol dneva pred težko pričakovanim poročilom evropske komisije o napredku držav zahodnega Balkana na poti v EU, od katerega je odvisno, ali in kdaj se bodo začela pogajanja o članstvu, neuradne novice za države tega dela Evrope niso bile najbolj obetavne.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec ni bil velik optimist glede možnosti, da bi nekaterim državam, predvsem Makedoniji in Albaniji, komisija danes prižgala zeleno luč za začetek pogajanj o polnopravnem članstvu v EU – Albaniji zaradi očitkov o skromnih rezultatih pri odpravljanju korupcije na vseh ravneh, Makedoniji zaradi spora z Grčijo zaradi imena, čeprav sta državi v nekaj mesecih dosegli velik napredek. V igri je bila celo možnost, da bi komisija svojo oceno razmer in rok za pogajanja preložila za nedoločen čas.
Dve povabili k pogajalski mizi
Glavna nasprotnica dviga zapornic za širitev EU naj bi bila Francija oziroma njen predsednik Emmanuel Macron, ki je menda trdil, da Unije ne bo rešila širitev, ampak notranja reforma in poenotenje. EU po njegovo že pri sedanjih 28 članicah (kmalu 27) »težko diha« zaradi notranje neenotnosti, z novimi članicami in problemi, ki jih prinašajo, pa prav gotovo ne bo nič bolje in lažje.
Toda v evropskem parlamentu se je oglasil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki se je zavzel za evropsko perspektivo držav zahodnega Balkana, da se ne bi ponovila devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Balkan je označil za zelo zapleteno in tragično regijo. »Nočem nove vojne na Balkanu in zato se moramo odpreti za te države,« je poudaril Juncker, ki je parlament nagovoril po Macronovem govoru. Ta je pozneje v razpravi nekoliko omehčal stališča in dejal, da podpira članstvo držav zahodnega Balkana v EU. »A ne bomo podprli širitve, če ne bo tudi poglabljanja Evrope, pri čemer ima slednje za Francijo prednost.«
Popoldne pa so si lahko v Skopju in Tirani oddahnili, saj je visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini sporočila, da komisija priporoča začetek pristopnih pogajanj EU z Makedonijo in Albanijo.
Makedonija je kandidatka za članstvo v Uniji že od leta 2005, a pogajanj kljub številnim priporočilom komisije v minulih letih še ni začela, zlasti zaradi spora z Grčijo glede imena. Za Albanijo, ki je kandidatka od leta 2014, pa je to prvo priporočilo.
Zadnjo besedo bodo imele članice, ki širitvene odločitve sprejemajo s soglasjem. Naslednje odločanje je predvideno za junij. Maja bo sicer vrh EU in zahodnega Balkana v Sofiji, ki pa bo osredotočen na povezljivost znotraj regije in regije z EU. »To je dober dan za zahodni Balkan. Današnji sveženj kaže, da naša daljnosežna in obenem stroga širitvena politika deluje,« je ob predstavitvi širitvenih poročil poudaril komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn, ki naj bi prihodnji teden obiskal obe kandidatki. Obenem je komisar opozoril, da v širitvenem procesu ni bližnjic in da dela za Makedonijo in Albanijo s tem nikakor ni konec. S poročilom so lahko zadovoljni tudi v Podgorici in Beogradu, saj sta državi dobili pozitivno oceno za doslej prehojeno pot v pogajanjih. Beograd, katerega polnopravno članstvo je realno dosegljivo leta 2025, je sicer dobil še »priporočilo«, da okrepi vladavino prava in še bolj uredi odnose s Kosovom. To pa, skupaj s z BiH, ne more biti zadovoljno, kajti v širitvenem poročilu ni najti veliko pozitivnih ocen za dosežke na področju pričakovanih reform v teh dveh državah. Odnosi EU s Turčijo pa so so že lep čas na ledišču in nič ne kaže, da bo kmalu kaj boljše.
