Za novo politično negotovost je pretekli teden poskrbela zaostritev odnosov med Rusijo in ZDA. Predsednik Donald Trump je predstavil možnost napada na Sirijo, s čimer želi kaznovati sirskega predsednika Bašarja Al Asada zaradi domnevnega napada s kemičnim orožjem v Dumi. Dan pozneje je retoriko nekoliko umiril, potem pa s pomočjo francoskih in britanskih sil manjši napad na Sirijo tudi izvedel. Med sankcijami, ki so jih sprejele ZDA in so usmerjene proti ruskim oligarhom, je med drugim tudi prepoved poslovanja ameriških podjetij z ruskim proizvajalcem aluminija United Rusal. Delnica družbe Rusal je na hongkonški borzi izgubila več kot 50 odstotkov vrednosti, v zahodni Evropi pa se z njo zaradi sankcij ne trguje. Dodatno nervozo med vlagatelji je povzročila negotovost o morebitnih dodatnih sankcijah. Ruski indeks RTSI je tako v tem tednu v evrih izgubil približno enajst odstotkov vrednosti, približno 8,5 odstotka vrednosti je glede na evro izgubil tudi ruski rubelj, pri čemer je cena za sodček nafte, od katere je rusko gospodarstvo močno odvisno, porasla. Seveda je Rusija odgovorila s povračilnimi ukrepi na ameriške sankcije in napovedala omejitve pri uvozu ameriških kmetijskih izdelkov in alkohola, omejila pa je tudi sodelovanje na področju jedrske energije in vesoljske industrije ter izvoz titana.
Na ravni posameznih družb je odmevalo zaslišanje največjega lastnika in predsednika uprave Facebooka v ameriškem kongresu zaradi morebitne zlorabe podatkov uporabnikov njihovega družbenega omrežja. Po skoraj petih urah zaslišanja je postalo jasno, da se podatki uporabnikov na omrežju facebook aktivno uporabljajo, saj je to del njihovega poslovnega modela. Z mirnim in preudarnim odgovarjanjem, v katerem je hkrati ponovno trdil, da je Facebook tehnološka družba in ne javni medij ter da nima monopolnega položaja, je Mark Zuckerberg vlagatelje uspešno pomiril, saj je delnica teden v evrih končala 4,1 odstotka višje. Kljub pestremu političnemu dogajanju pa so se proti koncu tedna oči vlagateljev usmerile v prihajajoče objave poslovnih rezultatov za prvo četrtletje. Z dobrimi rezultati sta navdušili banki JPMorgan Chase in Citigroup. Četrtletni rezultati obeh družb so presegli pričakovanja analitikov.
Na slovenskem borznem parketu so imeli največ razlogov za veselje delničarji družbe Cinkarne Celje, saj sta uprava in nadzorni svet predlagala izplačilo 26,5 evra dividende, medtem ko so analitiki pričakovali le 18 evrov. Družba, ki je v preteklem letu ustvarila 188,7 milijona evrov prihodkov in 28,7 milijona evrov dobička, kar je skoraj trikrat več kot leta 2016 in je posledica rekordne prodaje titanovega dioksida, bo tako za dividendo namenila skoraj ves dobiček. Delnica je v tednu pridobila 9,7 odstotka vrednosti, bruto dividendna donosnost pa znaša 11,7 odstotka. Povprečna pričakovana dividendna donosnost družb v slovenskem borznem indeksu SBITOP pri sedanjih vrednostih delnic presega šest odstotkov. S tem se slovenske borzne družbe po tem merilu vsaj prehodno uvrščajo v sam svetovni vrh.