»Finančna industrija je tako arhaična, da je zadnji čas za spremembe. Digitalizacija se namreč finančne industrije tako rekoč sploh še ni dotaknila, še posebno ne v Evropi,« pravi Mitja Vezovišek, finančni svetovalec, ki je po dobrih 15 letih izkušenj v panogi z ekipo strokovnjakov začel razvijati finančno platformo moneyrebel, ki bo povezala vse finančne storitve v enem.
Prevetritev finančne industrije
Zdaj namreč obstajajo le delne rešitve, denimo platforme za vodenje proračuna, mobilne banke, robotski svetovalci ali platforme za izdelavo finančnih načrtov, ko skušaš to povezati v eno platformo in v to vključiti še kriptosvet, pa se zatakne, pojasnjuje Vezovišek. »Ne obstaja niti platforma, ki bi združevala finančne svetovalce in stranke na drugi strani, čeprav sem prepričan, da potreba po tem obstaja že dolgo časa. Zato je zadnji čas, da fin-tech projekti prevetrijo finančno industrijo, kriptosvet pa je to le še pospešil, predvsem zbiranje denarja za tovrstne projekte.«
Vezovišek je tako eden redkih finančnikov, ki verjamejo v obstoj kriptosveta. »Ko smo bili v Franciji, Nemčiji ali Švici, smo ugotovili, da so te države precej konservativne glede finančnega svetovanja; mi je pa že pred dvema letoma, ko še ni bilo jasno, v katero smer se bodo razvijale kriptovalute, neka stranka dejala, da je vse skupaj povsem logično; v zgodovini smo plačevali s papirjem, danes s plastiko, jutri pa bomo imeli digitalne valute. To je res logično in gre za trend, ki ga ni mogoče ustaviti. Bo pa veliko vzponov in padcev, podobno kot se je denimo v zadnjem mesecu trg zatresel in so vrednosti skokovito padle. Ampak to je za nove tehnologije normalno,« je dejal sogovornik, specializiran za upravljanje premoženja. In kako skozi te oči vidi vrsto kriptoprojektov, ki so zbrali na milijone dolarjev zgolj na podlagi ideje?
Pomembne so izkušnje z upravljanjem denarja
Večina projektov po njegovem ni zrelih za zbiranje milijonskih vsot denarja v kriptovalutah. »Gre za podjetnike, ki nikoli niso imeli opravka z več kot 10.000 ali morda 100.000 evrov, kar naenkrat pa dobijo milijone. Že od tako imenovanih loto milijonarjev smo se naučili, da če nekomu daš veliko denarja brez znanja, kako naj ga upravlja, ga bo na koncu imel še manj kot na začetku. To bo velika težava tudi v kriptosvetu,« meni Vezovišek, prepričan, da bi vsak kriptoprojekt moral imeti v ekipi nekoga, ki ima izkušnje z upravljanjem denarja.
»Danes potrebuješ ne le ekipo, ampak ljudi z referencami, ki so že vzpostavili podjetje, potrebuješ pa tudi produkt. Mi smo se tega zavedali že jeseni, ko smo novembra pred ICO-kampanjo, torej še pred prvo javno prodajo žetonov, zbrali 2,3 milijona evrov. Nismo želeli milijonov, ampak smo po prvem delu zbranega kapitala pospešeno razvijali produkt. Pred dnevi smo predstavili beta verzijo platforme tisoč podpornikom, s čimer smo pridobili kredibilnost pred dejansko ICO-kampanjo, obenem pa že dežujejo ponudbe za financiranje projekta,« je nadaljeval pogovor o dejavnikih, ki so pomembni, da se kriptoideja tudi uresniči.
Dan D je 8. maja
Dobro pripravljen bo torej maja moneyrebel s prvo javno prodajo kriptožetonov poskušal zbrati še razliko do 24 milijonov evrov. Glede na to, da so v ekipi izkušeni strokovnjaki na področju upravljanja premoženja in denarja, so prepričani, da je to njihova prednost pri upravljanju milijonov, ki se jih nadejajo pridobiti 8. maja.
»Vrsto let že delamo z denarjem drugih in svojim denarjem, zato za nas niti sto milijonov evrov ni nekaj neznanega,« je dejal Vezovišek, ki z ekipo strokovnjakov, med katerimi so še Ana Vezovišek, strokovnjakinja za bančništvo, Urban Cjuha, strokovnjak za razvoj spletnih storitev, Miha Pulko, strokovnjak za kriptovalute, in osebna finančna svetovalke Nataša Kozlevčar, razvija po korakih.
Platforma bo tako sprva imela tri glavne funkcionalnosti: 360-stopinjski pregled nad premoženjem, kjer bodo uporabniki lahko povezali različne račune, tržnico finančnih svetovalcev in enostavno menjavo med denimo evri in ethrom. Ta platforma bo zaživela julija in jo bo s prvim dnem začelo uporabljati 25.000 uporabnikov, večinoma Evropejcev, je pojasnil Vezovišek. V naslednjih fazah pa nameravajo platformo povezati še z umetno inteligenco in vanjo integrirati bančništvo, da bo na koncu zaživela pametna platforma. To je nekaj, kar finančno nepismeni ljudje po vsem svetu resnično potrebujemo, da nas bodo banke nehale »obirati« pri provizijah in raznih (nepotrebnih) stroških.
»V bistvu je tako, kot pravi naš soustanovitelj Matjaž Mausser, da bi banke morale nam plačati, da imamo račun pri njih, ne obrnjeno,« je napol v smehu napol zares dejal Mitja Vezovišek, ki mu je zato povsem razumljivo, zakaj se večina bančnikov boji kriptosveta in se različni lobiji borijo ta trend tudi ustaviti.
